Jupiter ali Zemlja?
Jupiter ima kar 11-krat večji premer kot Zemlja.
Odpri galerijo
Jupiter (levo) in Zemlja (desno) FOTO: Earth Observatory
Prav veliko skupnega Jupiter in Zemlja nimata. Plinasti velikan je kar 11-krat večji od modre frnikole. Jupiter je povsem negostoljuben za živa bitja, na planetu divjajo neurja, večja od našega planeta. Naša ljuba Zemlja pa je skalnati planet z ugodnimi razmerami za obstoj tekoče vode, zraka …
Obstajajo pa zakoni fizike, ki so enaki povsod. Mehanika tekočin je lepo vidna na teh dveh posnetkih Jupitrove atmosfere in Zemljinega Baltskega morja. »Gre za gibanje tekočin okoli vrtečega se telesa,« je dogajanje na fotografijah pojasnil Norman Kuring iz Nasinega centra Goddard.
Znanstveniki menijo, da ima Jupiter tri različne plasti oblakov, ki jih v zadnjem obdobju preučuje sonda Juno.
Alberto Adriani, znanstvenik pri odpravi Juno z rimskega instituta za astrofiziko, je povedal, da vrtinci v oblakih nastajajo kot posledica hitrega vrtenja planeta in višjih temperatur globlje v atmosferi.
Podoben vzorec je v objektiv ujel tudi satelit Landsat 8. julija lani, in sicer zeleni fitoplankton v vrtincu v Baltskem morju. Vrtinčasti procesi v oceanih so nujni za kroženje toplote in hranil, pomembni pa so tudi za vreme.
Obstajajo pa zakoni fizike, ki so enaki povsod. Mehanika tekočin je lepo vidna na teh dveh posnetkih Jupitrove atmosfere in Zemljinega Baltskega morja. »Gre za gibanje tekočin okoli vrtečega se telesa,« je dogajanje na fotografijah pojasnil Norman Kuring iz Nasinega centra Goddard.
Vrtinci v atmosferi Jupitra. FOTO: NASA/SwRI/MSSS
Znanstveniki menijo, da ima Jupiter tri različne plasti oblakov, ki jih v zadnjem obdobju preučuje sonda Juno.
Alberto Adriani, znanstvenik pri odpravi Juno z rimskega instituta za astrofiziko, je povedal, da vrtinci v oblakih nastajajo kot posledica hitrega vrtenja planeta in višjih temperatur globlje v atmosferi.
Podoben vzorec je v objektiv ujel tudi satelit Landsat 8. julija lani, in sicer zeleni fitoplankton v vrtincu v Baltskem morju. Vrtinčasti procesi v oceanih so nujni za kroženje toplote in hranil, pomembni pa so tudi za vreme.
Vrtinec v Baltskem morju. FOTO: Joshua Stevens/Landsat
