Kaj bi varnost, samo da gre hitreje
Omrežje 5G je bilo glavna tema dunajske konference, Huawei pa osrednji akter.
Odpri galerijo
Čeprav je bila konferenca vrhunsko organizirana, se zdi, da ljudi še vedno bolj zanimajo tehnološke naprave kot njihov vpliv na družbo. Foto Lucijan Zalokar
Nekaj dni pred tem, ko je Richard Yu, izvršni direktor Huaweieve poslovne skupine za potrošniške izdelke, 26. marca v Parizu navdušeno predstavljal pametna telefona p30 in p30 pro, je francoski predsednik Emmanuel Macron na jugu Francije večerjal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Predvčerajšnjim je bila na Dunaju mednarodna konferenca Darwin's Circle, zopet s Huaweiem v osrednji vlogi.
Okrogle mize in javni nastopi, ki jih spremlja več kot sto novinarjev, podjetnikov in tehnoloških strokovnjakov vseh vrst, morda niso najboljši pokazatelj odnosov med velesilami. Veliko je prijaznih nasmeškov, toplih stiskov rok, trepljanja po ramenih. Kljub temu se je težko znebiti občutka, da je dobršen del Evrope močno naklonjen tehnologiji 5G, ki jo je Ren Zhengfei, ustanovitelj in izvršni direktor Huaweia, pred dobrim tednom dni velikodušno ponudil podjetjem na stari celini. S tem je hotel predvsem dokazati, da je njihova tehnologija varna in da je Kitajska ne izkorišča za vohunjenje. Potencialnemu kupcu bi ponudili dostop do obstoječih patentov, licenc, programske opreme in inženirskega znanja, povezanega s 5G.
Na Dunaju je Huawei zastopal Chaobin Yang, vodja linije izdelkov 5G. Na vprašanje o morebitnih varnostnih težavah je odgovoril, da bo »vedno obstajal strah pred spremembami«. Prikimavala sta mu tudi sogovornika, Andreas Bierwirth, izvršni direktor avstrijskega telekomunikacijskega operaterja Magenta Telekom, in Philipp Rösler, nekdanji nemški vicekancler. »Evropa se je znašla v zahtevnem položaju. Nekoč smo imeli vodilna svetovna podjetja, z njihovo pomočjo smo v 50. in 60. letih minulega stoletja gradili stavbe, ceste, mesta, danes pa smo majhni ob boku tehnoloških velikanov iz ZDA in Azije. Če se evropska podjetja ne bodo digitalizirala, bo Evropa čez nekaj desetletij postala tretji svet,« je dejal Bierwirth. Po njegovem mnenju razlike izvirajo iz različnih kultur: v ZDA je močan podjetniški duh, medtem ko je na Kitajskem razvoj digitalnih tehnologij tako imenovani veliki načrt pod nadzorom državnih institucij. V Evropi pa govorimo o tem, da zaradi omrežja 5G poginjajo ptice, kar je Bierwirth označil za lažne novice. Tudi novinar Martin Kotynek z dunajskega Der Standarda, ki je povezoval program, je morebitna tveganja omenjal v posmehljivem tonu.
»Imamo različne vrednote: Evropejci dajemo poudarek varnosti, pred letom in pol smo sprejeli GDPR, Kitajci pa so mnogo spretnejši pri obdelovanju in uporabi podatkov,« je še dodal direktor avstrijskega operaterja, ki je med prvimi v Evropi začel uporabljati tehnologijo 5G in se s tem znašel pred velikim izzivom: četudi je Avstrija z vidika infrastrukture urejena država, je zaradi razgibanega reliefa nekatere predele zelo težko pokriti z mobilnimi omrežji.
Avstrijska ministrica za digitalni razvoj Elisabeth Udolf-Strobl je bila po drugi strani jasna. »Avstrija bi rada imela vodilno vlogo pri razvoju digitalnih tehnologij v Evropi,« je dejala v uvodnem nagovoru.
Rösler, sicer rojen v Vietnamu in bolj azijskega kot nemškega videza – prikladnejšo vez med tema dvema regijama bi organizatorji težko našli – je ugotavljal, da se v Evropi počasneje privajamo na spremembe kot drugod po svetu, kar je deloma posledica visokega življenjskega standarda. »Več časa si vzamemo za premislek,« je dejal malo po tistem, ko je Chaobin Yang na diaprojekciji razlagal grafe, ki pričajo, da se svet še nikoli ni spreminjal tako hitro kot danes. In se bo kmalu spreminjal še hitreje.
Kot smo že večkrat poročali, bo z uvedbo 5G največ pridobila industrija, kar je poudaril tudi Yang. V primerjavi s 4G bo hitrost prenosa podatkov približno desetkrat večja (150 megabitov na sekundo proti več kot enemu gigabitu na sekundo), latenca oziroma časovna zakasnitev se bo z desetih milisekund zmanjšala na eno, kar bo omogočilo razmah digitalizacije zdravstva, samovozečih vozil, pametnih stavb, ki bodo energijsko varčne zaradi prilagajanja na podlagi pridobljenih podatkov … »O 4G smo govorili, da je spreminjal življenja ljudi. 5G bo spremenil družbo kot celoto,« je zatrdil Yang.
Razkril je nekaj številk, ki stojijo za razvojem tehnologije 5G pri Huaweiu. Od leta 2009 so v ta namen porabili štiri milijarde dolarjev. Omrežje 5G je doslej testiralo 296 operaterjev po vsem svetu, 39 jih je omrežje tudi uvedlo, 34 držav pa že ima frekvenčni spekter, ki omogoča njegovo uporabo. Ponosno je govoril še o tem, da bo sodeč po projekcijah omrežje pete generacije doseglo pol milijarde uporabnikov občutno prej kot njegova predhodnika. To naj bi se zgodilo v treh letih, medtem ko je 4G za ta mejnik potreboval šest, 3G pa devet let. A kot je učil slavni švedski statistik Hans Rosling: podatke je vedno treba primerjati med sabo. V obdobjih, ko sta luč sveta ugledala 3G in 4G, je bilo mobilnih uporabnikov precej manj kot danes, ko vzpon začenja 5G.
Čeprav je bila konferenca vrhunsko organizirana, se zdi, da ljudi še vedno bolj zanimajo tehnološke naprave kot njihov vpliv na družbo. Če se na predstavitvah novih pametnih telefonov tare na tisoče ljudi, jih je bilo na Dunaju nekaj sto. Razlog se deloma skriva v visoki kotizaciji, zgolj vstopnica za Darwin's Circle stane tisoč evrov. Manj je novinarjev, posledično je dogodek bistveno manj izpostavljen. Mimogrede: predvčerajšnjim je bila v Münchnu predstavitev Huaweievih pametnih telefonov mate30. Ali na tem svetu še obstajajo naključja ali je vse zgolj strategija?
Okrogle mize in javni nastopi, ki jih spremlja več kot sto novinarjev, podjetnikov in tehnoloških strokovnjakov vseh vrst, morda niso najboljši pokazatelj odnosov med velesilami. Veliko je prijaznih nasmeškov, toplih stiskov rok, trepljanja po ramenih. Kljub temu se je težko znebiti občutka, da je dobršen del Evrope močno naklonjen tehnologiji 5G, ki jo je Ren Zhengfei, ustanovitelj in izvršni direktor Huaweia, pred dobrim tednom dni velikodušno ponudil podjetjem na stari celini. S tem je hotel predvsem dokazati, da je njihova tehnologija varna in da je Kitajska ne izkorišča za vohunjenje. Potencialnemu kupcu bi ponudili dostop do obstoječih patentov, licenc, programske opreme in inženirskega znanja, povezanega s 5G.
Res samo strah pred spremembami?
Na Dunaju je Huawei zastopal Chaobin Yang, vodja linije izdelkov 5G. Na vprašanje o morebitnih varnostnih težavah je odgovoril, da bo »vedno obstajal strah pred spremembami«. Prikimavala sta mu tudi sogovornika, Andreas Bierwirth, izvršni direktor avstrijskega telekomunikacijskega operaterja Magenta Telekom, in Philipp Rösler, nekdanji nemški vicekancler. »Evropa se je znašla v zahtevnem položaju. Nekoč smo imeli vodilna svetovna podjetja, z njihovo pomočjo smo v 50. in 60. letih minulega stoletja gradili stavbe, ceste, mesta, danes pa smo majhni ob boku tehnoloških velikanov iz ZDA in Azije. Če se evropska podjetja ne bodo digitalizirala, bo Evropa čez nekaj desetletij postala tretji svet,« je dejal Bierwirth. Po njegovem mnenju razlike izvirajo iz različnih kultur: v ZDA je močan podjetniški duh, medtem ko je na Kitajskem razvoj digitalnih tehnologij tako imenovani veliki načrt pod nadzorom državnih institucij. V Evropi pa govorimo o tem, da zaradi omrežja 5G poginjajo ptice, kar je Bierwirth označil za lažne novice. Tudi novinar Martin Kotynek z dunajskega Der Standarda, ki je povezoval program, je morebitna tveganja omenjal v posmehljivem tonu.
Na Dunaju je Huawei zastopal Chaobin Yang, vodja linije izdelkov 5G. Foto Lucijan Zalokar
»Imamo različne vrednote: Evropejci dajemo poudarek varnosti, pred letom in pol smo sprejeli GDPR, Kitajci pa so mnogo spretnejši pri obdelovanju in uporabi podatkov,« je še dodal direktor avstrijskega operaterja, ki je med prvimi v Evropi začel uporabljati tehnologijo 5G in se s tem znašel pred velikim izzivom: četudi je Avstrija z vidika infrastrukture urejena država, je zaradi razgibanega reliefa nekatere predele zelo težko pokriti z mobilnimi omrežji.
Avstrijska ministrica za digitalni razvoj Elisabeth Udolf-Strobl je bila po drugi strani jasna. »Avstrija bi rada imela vodilno vlogo pri razvoju digitalnih tehnologij v Evropi,« je dejala v uvodnem nagovoru.
5G bo spremenil družbo
Rösler, sicer rojen v Vietnamu in bolj azijskega kot nemškega videza – prikladnejšo vez med tema dvema regijama bi organizatorji težko našli – je ugotavljal, da se v Evropi počasneje privajamo na spremembe kot drugod po svetu, kar je deloma posledica visokega življenjskega standarda. »Več časa si vzamemo za premislek,« je dejal malo po tistem, ko je Chaobin Yang na diaprojekciji razlagal grafe, ki pričajo, da se svet še nikoli ni spreminjal tako hitro kot danes. In se bo kmalu spreminjal še hitreje.
Kot smo že večkrat poročali, bo z uvedbo 5G največ pridobila industrija, kar je poudaril tudi Yang. V primerjavi s 4G bo hitrost prenosa podatkov približno desetkrat večja (150 megabitov na sekundo proti več kot enemu gigabitu na sekundo), latenca oziroma časovna zakasnitev se bo z desetih milisekund zmanjšala na eno, kar bo omogočilo razmah digitalizacije zdravstva, samovozečih vozil, pametnih stavb, ki bodo energijsko varčne zaradi prilagajanja na podlagi pridobljenih podatkov … »O 4G smo govorili, da je spreminjal življenja ljudi. 5G bo spremenil družbo kot celoto,« je zatrdil Yang.
Razkril je nekaj številk, ki stojijo za razvojem tehnologije 5G pri Huaweiu. Od leta 2009 so v ta namen porabili štiri milijarde dolarjev. Omrežje 5G je doslej testiralo 296 operaterjev po vsem svetu, 39 jih je omrežje tudi uvedlo, 34 držav pa že ima frekvenčni spekter, ki omogoča njegovo uporabo. Ponosno je govoril še o tem, da bo sodeč po projekcijah omrežje pete generacije doseglo pol milijarde uporabnikov občutno prej kot njegova predhodnika. To naj bi se zgodilo v treh letih, medtem ko je 4G za ta mejnik potreboval šest, 3G pa devet let. A kot je učil slavni švedski statistik Hans Rosling: podatke je vedno treba primerjati med sabo. V obdobjih, ko sta luč sveta ugledala 3G in 4G, je bilo mobilnih uporabnikov precej manj kot danes, ko vzpon začenja 5G.
Draga kotizacija, manjša udeležba
Čeprav je bila konferenca vrhunsko organizirana, se zdi, da ljudi še vedno bolj zanimajo tehnološke naprave kot njihov vpliv na družbo. Če se na predstavitvah novih pametnih telefonov tare na tisoče ljudi, jih je bilo na Dunaju nekaj sto. Razlog se deloma skriva v visoki kotizaciji, zgolj vstopnica za Darwin's Circle stane tisoč evrov. Manj je novinarjev, posledično je dogodek bistveno manj izpostavljen. Mimogrede: predvčerajšnjim je bila v Münchnu predstavitev Huaweievih pametnih telefonov mate30. Ali na tem svetu še obstajajo naključja ali je vse zgolj strategija?
