Kako omrežje 5G vpliva na zdravje

V Evropi je pokritost z omrežjem 5G vse večja, kar omogoča hitrejše prenose, boljšo povezljivost in zanesljivejše pretakanje, vendar povzroča tudi zaskrbljenost javnosti zaradi morebitnih vplivov na zdravje. Raziskovalci preučujejo, kako je v praksi videti vsakodnevna izpostavljenost radiofrekvenčnim elektromagnetnim poljem iz omrežja 5G in kaj to pomeni za naše zdravje. Kot poudarjajo, so skrbi odveč.

»Razumeti moramo trenutne ravni izpostavljenosti evropskega prebivalstva,« je povedala Mònica Guxens, zdravnica in raziskovalka javnega zdravja na inštitutu za globalno zdravje (ISGlobal) v Barceloni, ki koordinira petletno mednarodno raziskovalno pobudo Goliat. Pobuda je del sklopa projektov Clue-H na temo elektromagnetnih polj in zdravja, ki jih financira EU in v okviru katerih se izmenjujejo metode in podatki za krepitev splošnih dokazov o učinkih na zdravje. V skupini, ki jo vodi Guxensova, sodelujejo raziskovalci iz 25 institucij v desetih evropskih državah, poleg njih pa še partnerji iz ZDA, Japonske in Južne Koreje. Skupina preučuje ravni izpostavljenosti v različnih situacijah, morebitne vplive na telesno in duševno zdravje ter načine za jasno in učinkovito podajanje informacij o tveganjih.

»Z izvajanjem obsežnih meritev v različnih državah bomo lahko bolje razumeli, kako in kje so ljudje trenutno najbolj izpostavljeni radiofrekvenčnim elektromagnetnim poljem iz omrežja 5G, ki se zdaj množično uvaja,« je dodala.

Ena prvih nalog je bila izmeriti, koliko so ljudje izpostavljeni radiofrekvenčnim elektromagnetnim poljem v vsakdanjem življenju. Da bi to ugotovili, so raziskovalci v Belgiji in Švici izvedli doslej najpodrobnejšo oceno izpostavljenosti omrežjem 5G. Za merjenje elektromagnetnega valovanja v okolju so uporabili prenosni ekspozimeter, emisije pa so spremljali z novimi senzorji, nameščenimi na pametne telefone. Opravili so več kot 800 meritev na več lokacijah v mestih in na podeželju v osmih državah članicah EU, Švici in Združenem kraljestvu. Ekipa je preučila različne scenarije, od telefonov z vklopljenim letalskim načinom do podatkovno intenzivnih dejavnosti, kot sta pošiljanje priponk in gledanje videoposnetkov, ki se prenašajo v živo.

Kitajska polprevodniška industrija se trudi dohiteti Zahod

Rezultati kažejo, da je izpostavljenost radiofrekvenčnim elektromagnetnim poljem v vsakodnevnem okolju bistveno manjša od mednarodnih varnostnih mejnih vrednosti, ne glede na lokacijo, na kateri so bile opravljene meritve. S temi mejnimi vrednostmi, ki so jih določili neodvisni znanstveni organi, so določene najvišje ravni izpostavljenosti, ki se štejejo za varne za širšo javnost in ki vključujejo velike varnostne pribitke.

Ravni izpostavljenosti pa so se razlikovale glede na to, kako in kje so se naprave uporabljale. V gosto naseljenih mestnih območjih je signalov iz mobilnih baznih postaj praviloma več. V podeželskih območjih se lahko pojavi kratkotrajno povečanje izpostavljenosti, ko telefoni nalagajo večjo količino podatkov, saj prenos na napravah zaradi slabše pokritosti poteka z večjo močjo.

Preizkušanje učinkov na zdravje

Merjenje izpostavljenosti pa je le en vidik. Raziskovalci v Franciji so želeli raziskati, ali signali omrežja 5G povzročajo kakršnekoli takojšnje učinke v telesu, zato so izvedli prve usklajene laboratorijske študije na ljudeh, pri čemer so se osredotočili na ključni frekvenčni pas omrežja 5G, ki znaša 3,5 gigaherca.

Na francoskem nacionalnem inštitutu za industrijsko okolje in tveganja Ineris v bližini Pariza so 31 zdravih prostovoljcev za 26 minut izpostavili signalom omrežja 5G v nadzorovanih razmerah, zasnovanih tako, da odražajo dejansko izpostavitev v okolju. »Pri zdravih mladih odraslih nismo opazili izmerljivega učinka na delovanje srca, raven stresa, temperaturo kože ali delovanje možganov,« je povedal dr. Brahim Selmaoui, eden od raziskovalcev, ki so sodelovali pri študiji.

Telefon ne povzroča le izpostavljenosti radiofrekvenčnim elektromagnetnim poljem, ampak tudi izpostavljenost svetlobi zaslona, duševno vznemirjenje ali odvisnost od naprav. FOTO: Shutterstock

»Čeprav bo potrebnih še več raziskav o dolgotrajni in ponavljajoči se izpostavljenosti, naši rezultati zagotavljajo spodbudne dokaze, da 5G v stvarnih razmerah izpostavljenosti ne vpliva na zdravje,« je pojasnil.

Raziskovalci menijo, da je poleg laboratorijskih izvidov koristno tudi, da bodo ljudje lahko bolje razumeli lastno izpostavljenost in ne bodo po nepotrebnem zaskrbljeni. Prof. Martin Röösli, vodja enote za okoljsko izpostavljenost in zdravje na švicarskem inštitutu za tropsko in javno zdravje, vodi razvoj javno dostopne spletne »podatkovne zbirke o odmerkih«, v kateri bodo uporabniki lahko raziskali, kako vsakodnevno vedenje vpliva na ravni izpostavljenosti.

»Za družbo je pomembno, da so ljudje dobro obveščeni in pomirjeni,« je dejal Röösli. »Pogosto postavljajo precej praktična vprašanja, na primer, ali je varno, da imam telefon med spanjem na nočni omarici, ali naj ga odložim še dlje od sebe.« V orodje bodo uporabniki lahko vnesli, kako uporabljajo mobilni telefon in druge naprave ter kje živijo, da bi bolje razumeli tipične ravni izpostavljenosti.

Zgodnje ugotovitve kažejo, da telefon, ki je ponoči oddaljen od 30 do 40 centimetrov in minimalno dejaven, skorajda ne povzroča izpostavljenosti, vsekakor pa je ta bistveno manjša od izpostavljenosti, ki nastane tudi med zelo kratkim telefonskim klicem. Raziskovalci pravijo, da je morda še pomembnejše vedenje ljudi, na primer, če nas med spanjem motijo obvestila ali če po telefonu brskamo pozno ponoči.

Splošen vpliv telefonov

To razlikovanje je ključno za dolgoročne raziskave na področju zdravja, ki trenutno potekajo. Znanstveniki preučujejo povezave med digitalnimi komunikacijskimi napravami in nevropsihološkimi rezultati pri otrocih in mladih odraslih, vključno s kognitivnimi funkcijami, kakovostjo spanja in duševnim zdravjem.

Umetna inteligenca kot plišasti medvedek, ki ga nikoli ne odložimo

»Telefon ne povzroča le izpostavljenosti radiofrekvenčnim elektromagnetnim poljem,« je dejala Guxensova. »Povzroča tudi izpostavljenost svetlobi zaslona, duševno vznemirjenje ali odvisnost od naprav. Razlikovanje učinkov različnih dejavnikov, povezanih z uporabo naprav, ni preprosta naloga.«

Trenutna raziskava drugače od številnih prejšnjih študij, v katerih je bil obravnavan le določen trenutek, spremlja udeležence v daljšem obdobju, kar znanstvenikom pomaga razlikovati vzročnost od soodvisnosti. »Ali nekdo slabo spi zaradi sevanja ali zato, ker pozno v noč brska po telefonu?« se sprašuje raziskovalka. »Na to vprašanje ni mogoče odgovoriti brez podatkov, zbranih v daljšem obdobju.«

Odprava informacijskih vrzeli

Za raziskovalce, ki sodelujejo pri projektu, je jasna komunikacija enako pomembna kot meritve in analize. Menijo, da so napačne informacije o omrežju 5G še vedno razširjene zaradi vrzeli med hitrimi tehnološkimi spremembami in javnim razumevanjem. Znanstveniki pri svojem delu sodelujejo neposredno z državljani, da bi bolje razumeli njihove pomisleke in napačne predstave ter prilagodili način sporočanja ugotovitev, vključno s kratkimi in dostopnimi videoposnetki na družbenih omrežjih, ki to prikazujejo preprosto in pregledno.

»Če ljudem zagotovimo orodja za razumevanje izpostavljenosti, bodo morda manj zaskrbljeni, tudi če je tveganje majhno,« je dejala Mònica Guxens. Glede na to, da EU veliko vlaga v digitalno infrastrukturo prek pobud, kot je instrument za povezovanje Evrope, in da se pričakuje, da bodo okoli leta 2030 uvedena omrežja 6G, raziskovalci menijo, da bo stalno spremljanje še naprej bistveno.

»Tehnologija se tako hitro spreminja, da je treba ocenjevanje izpostavljenosti izvajati v koraku z njimi,« je poudaril Röösli. »Razumeti moramo, kaj ta razvoj pomeni za prebivalstvo zdaj in v prihodnosti.«

***

Raziskave, omenjene v članku, so bile financirane iz programa EU Obzorje. Članek je bil prvotno objavljen v reviji Horizon, reviji EU o raziskavah in inovacijah.