V nadaljevanju preberite: 

Ameriški predsednik Donald Trump ne skriva naklonjenosti do tega, kako sta si Viktor Orbán in Recep Tayyip Erdoğan podredila njuno akademsko okolje. Tudi Trump se v gonji proti ameriškim univerzam in znanostim ni ustavil le pri političnih očitkih, temveč je ostro zarezal v finančna sredstva.

Na udaru so vse znanosti, tudi temeljne, kar spominja na kritike Einsteinove teorije relativnosti v nacistični Nemčiji. Za raziskave na primer gravitacijskih valov bi težko rekli, da imajo neposredne posledice za politiko; medtem ko je to, da avtoritarni politiki prezirajo družboslovno in humanistično znanje, po svoje razumljivo, ker se bojijo tistega, kar ta vednost prinaša, to je kritični in neupogljivi duh. Ddr. Rudi Rizman v članku postavlja vprašanja, ali se bodo univerze in znanstvene ustanove v ZDA, Rusiji, Turčiji, na Madžarskem, Kitajskem in drugod po svetu, zmogle upreti političnim in ekonomskim (finančnim) pritiskom v njihovih državah z namenom, da še naprej uresničujejo njihovo klasično poslanstvo pri razvijanju znanja v dobrobit človeštva in njihovih družb. In kaj pomeni, če se ne bodo?