Kako se rastline spopadajo s stresom

Tim Godec je raziskovalec na Oddelku za biotehnologijo in sistemsko biologijo Nacionalnega inštituta za biologijo.

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Najljubši instrument je verjetno kavomat. Sicer pa pri delu največ časa preživim pred ukazno vrstico na računskih strežnikih. Današnja biologija ustvari toliko podatkov, da jih človek ne more več pregledati sam, temveč jih namesto nas najprej predelajo algoritmi.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Raziskujem, kako se rastline spopadajo s stresom. Tudi njim je včasih prevroče, so žejne, preveč popijejo. Nekatere ga prenašajo bolje, druge slabše, primerjave med njimi pa nam povedo, zakaj. Mene zanima predvsem, kako rastlina z odpiranjem in zapiranjem DNK uravnava, kateri geni bodo v danem trenutku aktivni. Največ raziskujemo krompir. Bolje ko razumemo te mehanizme, lažje žlahtnitelji razvijejo sorte, ki bodo kos podnebnim spremembam.

Še več podobnih zgodb v rubriki Znanstvenik/Znanstvenica spreminja svet. 

Zakaj imate radi znanost?

Rad rešujem probleme in v znanosti jih ne bo nikoli zmanjkalo. Malo je podobno reševanju sudokuja. Poskusi ti ne dajo odgovora, ampak posamezne namige, nekaj številk na vsakem koncu, dokler se ne začne izrisovati rešitev. Ko končno najdeš novo številko v kvadratku, je občutek zelo dober.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Podnebne spremembe niso več nekaj, kar nas še čaka, ampak nekaj, čemur se že moramo prilagajati. Če razumemo, kako rast­line prenašajo vročino, sušo in poplavljeno polje, lahko žlahtnitelji razvijejo sorte, ki bodo v novih razmerah bolje uspevale, in tako poskrbimo za bolj zanesljivo pridelavo hrane.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalec?

Dolgo sem mislil, da bom učitelj. Doma sem »raziskoval« že v času osnovne šole. Med drugim sem z elektrolizo proizvajal vodik, a sem z dodatkom kuhinjske soli (ki bi po moji takratni logiki povečala prevodnost vode in s tem pospešila reakcijo) namesto s kisikom sobo zapolnil s klorom. Iz tega nepredvidenega rezultata sem postavil hipotezo, ki sva jo s takratno učiteljico kemije ovrednotila. Danes vem, da je to lahko poklic.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Največ prostega časa preživim v naravi: v plezalkah, bos ali v pohodniških čevljih. Že od otroštva sem tabornik in še vedno aktiven v domačem rodu. Danes, ko večino budnega časa gledam v zaslon, še toliko bolj cenim čas zunaj. Pogosto se mi prav takrat izriše rešitev za dolgo premlevan raziskovalni problem.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Vztrajnost, ker je pot od zanimivega rezultata do dokaza zelo dolga. Danes pa je enako pomembno tudi sodelovanje. Znanost je tako specializirana, da za isto vprašanje potrebujemo cel kup različnih strokovnjakov. Zato imajo najboljše znanstvene objave pogosto tudi po 20 ali več avtorjev, saj biologija ni več delo posameznika, ampak ekipe.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

V biologiji smo še daleč od razumevanja najbolj kompleksnih procesov v živih bitjih. Napredek običajno ne pride z enim velikim odkritjem, ampak z množico majhnih, ki se sestavljajo v vedno boljši model delovanja življenja. Mislim, da bodo pomembno vlogo odigrali veliki modeli umetne inteligence, ki obetajo hitrejše razumevanje regulatornih delov DNK (stikal, ki odločajo, kateri geni bodo aktivni). Če bodo tako uspešni kot alphafold pri napovedovanju 3D-strukture proteinov, bi lahko naredili velik preskok.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Morda, če bi ugotovili, da krompir v tamkajšnjih razmerah ne uspeva dovolj dobro.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Fuzijo. Sonce jo uspešno uporablja že več milijard let. Posnemanje narave se je v znanosti že večkrat izkazalo za dobro idejo.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

S kitajskim raziskovalcem He Jiankuijem. Leta 2018 je s tehnologijo CRISPR spremenil gene človeških zarodkov, iz katerih sta se nato rodili deklici, in bil za to zaprt. Ravnal je napačno in znanstvena skupnost je bila v tem enotna. Zanimalo bi me, kaj je takrat razmišljal in ali bi se danes odločil drugače.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Ker preberem dovolj znanstvenih člankov že pri delu, doma raje posežem po leposlovju. Če vas zanima, kako znanost v resnici nastaja, priporočam podkast Night Science. Za odlično poljudno znanost pa Kurzgesagt. Zahtevne koncepte razložijo preprosto in zabavno, ne da bi pri tem izgubili točnost. Prav to je po mojem najtežja naloga komunikacije znanosti.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Da gomolj krompirja ni korenina, temveč odebeljeno podzem­no steblo. Še bolj zanimivo pa je, od kod je gomolj prišel. Krompir in paradižnik sta bližnja sorodnika, manj znano pa je, da je krompir nastal s križanjem prednika paradižnika z drugo divjo vrsto. Od paradižnikove strani je podedoval molekularno stikalo, ki sproži cvetenje, pri krompirju pa se je z evolucijo preusmerilo v nastanek gomoljev. Zabava me, da je evolucija isti mehanizem uporabila za dve tako različni nalogi.