Kako uporabne so termovizijske kamere
V Laboratoriju za metrologijo in kakovost se med drugim ukvarjajo z umerjanjem ali kalibracijo vseh vrst vlagomerov in termometrov, med katerimi je posebnost predstavlja termovizijska kamera.
Odpri galerijo
Neprimerna uporaba termovizijske kamere.
Po vsem svetu in tudi v Sloveniji hitijo z izdelovanjem tako zdravil in cepiv kot tudi tehnoloških pripomočkov - kot so respiratorji - za obvladovanje epidemije bolezni covid 19.
V porastu je tudi povpraševanje po termovizijskih kamerah, s katerimi lahko brezkontaktno merimo telesno temperaturo. To počno na nekaterih mejah in letališčih (ponekod tudi v času, ko ni epidemij), podjetjih, a to je sito z luknjami, ki je morda v primeru bolezni covid 19 povsem brezpredmetno, če drži, da se koronavirus sars cov 2 lahko prenaša, še preden se pojavijo prvi simptomi, ki med drugim vključujejo tudi vročino, opozori izr. prof. dr. Igor Pušnik, vodja kakovosti v Laboratoriju za metrologijo in kakovost Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.
Vsekakor so kamere dober pripomoček za zaznavanje ljudi s povišano temperaturo, a le če jih pravilno uporabimo. Seveda je nato treba temperaturo izmeriti še enkrat z drugim termometrom, poudari Pušnik.
V Laboratoriju za metrologijo in kakovost se med drugim ukvarjajo z umerjanjem ali kalibracijo vseh vrst vlagomerov in termometrov, med katerimi je posebnost predstavlja termovizijska kamera, ki ima matriko detektorjev, s katero sestavi in prikaže sliko toplotnega polja. »Termovizijske kamere so kompleksne in drage naprave, osnovni namen je tehniška diagnostika, torej merjenje temperaturnih razlik, pretežno v industriji,« pove Pušnik in doda, da pa se lahko uporabljajo tudi za merjenje temperature človeškega telesa. »A za merjenje absolutnih vrednosti so te kamere precej slabše od kontaktnih termometrov za nekaj deset evrov, s kakršnimi si merimo temperaturo pod pazduho.«
Prednost kamere je vsekakor v njeni hitrosti, a je potrebno izvajati pravilen protokol merjenja. Primer: posameznik med meritvijo ne sme imeti očal, sicer kamera ne more zaznati temperature v notranjem kotičku očesa, zelo pomembna pa je tudi aklimatizacija človeka po vstopu v prostor. Kamero so prejšni teden najprej postavili na Fakulteti za elektrotehniko, nato v Revozu, da so lahko na hitro pregledali zaposlene ob vstopu v podjetje. Nato so dve kameri postavili na vhodih v urgenco in v polikliniko ljubljanskega kliničnega centra. »Recimo temu, da gre za nekakšen presejalni test,« pove Pušnik.
V Laboratoriju za metrologijo kakovost so poleg postavitve sistema spisali protokole uporabe in določili prag temperature za alarmiranje, a vsekakor je treba to meritev potrditi z drugim kontaktnim termometrom, ko se človek aklimatizira vsaj 5 minut po prihodu v stavbo. »Čeprav gre za vrhunsko tehnologijo, ni dovolj zanesljiva, da bi lahko merili točne vrednosti telesne temperature človeka, še posebej ne v gibanju. To lahko dosežemo le v strogo nadzorovanih laboratorijskih pogojih,« še nadaljuje in opozori, da so daleč najslabši termometri tisti, s katerimi temperaturo merijo na čelu. Vsekakor so enostavni, brezkontaktni, a odstopanja so lahko tudi nekaj stopinj Celzija.
V porastu je tudi povpraševanje po termovizijskih kamerah, s katerimi lahko brezkontaktno merimo telesno temperaturo. To počno na nekaterih mejah in letališčih (ponekod tudi v času, ko ni epidemij), podjetjih, a to je sito z luknjami, ki je morda v primeru bolezni covid 19 povsem brezpredmetno, če drži, da se koronavirus sars cov 2 lahko prenaša, še preden se pojavijo prvi simptomi, ki med drugim vključujejo tudi vročino, opozori izr. prof. dr. Igor Pušnik, vodja kakovosti v Laboratoriju za metrologijo in kakovost Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.
Vsekakor so kamere dober pripomoček za zaznavanje ljudi s povišano temperaturo, a le če jih pravilno uporabimo. Seveda je nato treba temperaturo izmeriti še enkrat z drugim termometrom, poudari Pušnik.
Pravilna uporaba samo prvi korak
V Laboratoriju za metrologijo in kakovost se med drugim ukvarjajo z umerjanjem ali kalibracijo vseh vrst vlagomerov in termometrov, med katerimi je posebnost predstavlja termovizijska kamera, ki ima matriko detektorjev, s katero sestavi in prikaže sliko toplotnega polja. »Termovizijske kamere so kompleksne in drage naprave, osnovni namen je tehniška diagnostika, torej merjenje temperaturnih razlik, pretežno v industriji,« pove Pušnik in doda, da pa se lahko uporabljajo tudi za merjenje temperature človeškega telesa. »A za merjenje absolutnih vrednosti so te kamere precej slabše od kontaktnih termometrov za nekaj deset evrov, s kakršnimi si merimo temperaturo pod pazduho.«
Primer pravilne uporabe termovizijske kamere.
Prednost kamere je vsekakor v njeni hitrosti, a je potrebno izvajati pravilen protokol merjenja. Primer: posameznik med meritvijo ne sme imeti očal, sicer kamera ne more zaznati temperature v notranjem kotičku očesa, zelo pomembna pa je tudi aklimatizacija človeka po vstopu v prostor. Kamero so prejšni teden najprej postavili na Fakulteti za elektrotehniko, nato v Revozu, da so lahko na hitro pregledali zaposlene ob vstopu v podjetje. Nato so dve kameri postavili na vhodih v urgenco in v polikliniko ljubljanskega kliničnega centra. »Recimo temu, da gre za nekakšen presejalni test,« pove Pušnik.
V Laboratoriju za metrologijo kakovost so poleg postavitve sistema spisali protokole uporabe in določili prag temperature za alarmiranje, a vsekakor je treba to meritev potrditi z drugim kontaktnim termometrom, ko se človek aklimatizira vsaj 5 minut po prihodu v stavbo. »Čeprav gre za vrhunsko tehnologijo, ni dovolj zanesljiva, da bi lahko merili točne vrednosti telesne temperature človeka, še posebej ne v gibanju. To lahko dosežemo le v strogo nadzorovanih laboratorijskih pogojih,« še nadaljuje in opozori, da so daleč najslabši termometri tisti, s katerimi temperaturo merijo na čelu. Vsekakor so enostavni, brezkontaktni, a odstopanja so lahko tudi nekaj stopinj Celzija.
