Kakšno bo znanstveno sodelovanje med VB in EU
Mnogi projekti ogroženi, Britanci kljub temu poudarjajo, da je brexit priložnost za nove zveze in poznanstva.
Odpri galerijo
Sodelovanje na področju znanosti je ena bolj skritih koristi bivanja v skupnosti. Podpornikov in nasprotnikov brexita takšna področja praviloma ne zanimajo. FOTO: AP
Čeprav se Bruselj in britanska vlada še nista dogovorila o vseh razsežnostih brexita in ali ta sploh bo, se raziskovalci na obeh straneh Rokavskega preliva večinoma strinjajo, da je treba dosedanje raziskovalne projekte ohraniti v neokrnjeni obliki. V preteklih mesecih je bilo slišati veliko razprav in ugibanj o prihodnosti prostotrgovinskih sporazumov po odhodu kraljestva iz EU, vendar je bilo zelo malo povedanega o prihodnjem znanstvenem in tehnološkem sodelovanju. Obe strani sta vpleteni v skupne projekte, ki so vredni več milijonov evrov, kar pomeni, da bo po brexitu zapleteno določiti nove pogoje dela.
Prejšnji četrtek je v Ljubljani potekala okrogla miza Združeno kraljestvo in Slovenija: strateški dialogi o znanosti in inovacijah, ki je nastala na pobudo britanskega veleposlaništva in British Councila. V okviru srečanja so sodelujoči razpravljali o izzivih, s katerimi se bo srečala znanstvena skupnost po izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije. Razprave sta se med drugimi udeležila tudi Emma Hennessy, namestnica glavnega znanstvenega svetovalca za urad za zunanje zadeve in zadeve Commonwealtha (FCO), in Andrew Allen, direktor mednarodnih zadev za Kraljevo društvo.
Kako zelo prepleteni so odnosi med Združenim kraljestvom in Evropsko unijo, dokazujejo tudi podatki iz akademskega sveta. Po navedbah Kraljevega društva kar 29 odstotkov vseh britanskih univerzitetnih predavateljev prihaja iz tujine, od tega jih 17 odstotkov pripada evropskim državam. Nekateri od večjih izzivov za znanstveno sodelovanje po brexitu bodo zadeve, ki smo jih do zdaj imeli za samoumevne, in sicer prosti pretok raziskovalcev, financiranje skupnih projektov in skupna regulacija znanstvenega področja. Zaradi tega je Kraljevo društvo, ki se lahko pohvali s 350-letno tradicijo in uglednimi člani, kot je bil sir Isaac Newton, že napovedalo, da bo v britanskem parlamentu vložilo postopek za sprejetje nove zakonodaje, ki bo po brexitu omogočila podobne pogoje dela, kot smo jih bili vajeni do zdaj.
Emma Hennessy je za Delo pojasnila, da bo britanska vlada nadaljevala financiranje partnerjev tudi po odhodu iz Evropske unije v sklopu iniciative Horizon 2020. »Združeno kraljestvo bo zapustilo Evropsko unijo prihodnji marec, ampak financiranje bo trajalo vse do leta 2020,« je sporočila Hennessyjeva. Namestnica glavnega svetovalca prav tako sporoča, da je javno mnenje o brexitu preveč črnogledo. Po njenih besedah se bodo odnosi med Evropsko unijo in Veliko Britanijo še naprej nadaljevali in izboljševali.
Vendar trenutne razmere v Veliki Britaniji niso najbolj rožnate. Mnogi britanski raziskovalci poročajo, da jih evropski kolegi že zdaj ne vključujejo več v skupinske projekte. Prav tako si britanski znanstveniki ne upajo prijavljati novih raziskav, saj previdno čakajo na odhod iz evropskega prostora, da bodo lahko videli, ali se bo državno financiranje po odhodu zmanjšalo. Mnogi raziskovalci in pedagogi, ki so se odpravili v Združeno kraljestvo z evropske celine, so se zaradi negotovih razmer že začeli vračati, podobno pa počnejo tudi študenti. Še večja težava so dosedanje skupne raziskave, saj zaradi prenehanja financiranja ali spremembe zakonodaje lahko marsikatera med njimi obvisi v zraku. Andrew Allen je dejal, da se v Britaniji zavedajo težav, s katerimi se akademiki trenutno srečujejo, vendar ne verjame, da bi trenutne razmere lahko dolgoročno škodile britanskemu znanstvenemu področju. »Ne morem trditi, da je to težava, ki bo v prihodnje resno ogrozila britansko znanost. Hkrati je tudi res, da si bomo prizadevali rešiti težavo, preden postane prevelika,« je zatrdil Allen.
Med nedavne zaplete, ki so nastali zaradi brexita, zagotovo sodi spor okoli satelitskega navigacijskega sistema Galileo, ki naj bi nadomestil ameriški sistem GPS, s tem pa omogočil Evropski uniji neodvisnost na področju satelitske navigacije.
Končna cena zgraditve satelitskega sistema se giba okoli devet milijard evrov, Združeno kraljestvo pa je do zdaj prispevalo okoli 1,3 milijarde evrov. Težava je nastala, ko je britanska vlada izvedela, da po odhodu iz Evropske unije ne bo imela enakih pooblastil za uporabo satelita, kot jih bodo imele preostale članice. »V Združenem kraljestvu smo želeli še naprej sodelovati pri projektu, vendar pogoji, ki jih je postavila Evropska unija, niso bili sprejemljivi,« je povedala Emma Hennessy in dodala: »Zdaj razmišljamo o tem, da bi ustanovili lastno navigacijsko infrastrukturo.«
Tudi Guardian poroča, da je premierka Theresa May potrdila umik iz skupnega vesoljskega programa in naznanila ustanovitev britanskega navigacijskega sistema za komercialne in vojaške namene. Kaj se bo zgodilo z 1,3 milijarde evrov, ki so jih vložili britanski davkoplačevalci v program Galileo, pa za zdaj ostaja vprašanje.
Andrew Allen je napovedal, da se bo Velika Britanija v prihodnje zgledovala po projektih, kot je Cern, kjer sodelujejo tudi države zunaj Evropske unije. »Ne verjamemo, da bo brexit škodil britanski sposobnosti vodenja velikih infrastrukturnih projektov,« je zatrdil Allen.
Prejšnji četrtek je v Ljubljani potekala okrogla miza Združeno kraljestvo in Slovenija: strateški dialogi o znanosti in inovacijah, ki je nastala na pobudo britanskega veleposlaništva in British Councila. V okviru srečanja so sodelujoči razpravljali o izzivih, s katerimi se bo srečala znanstvena skupnost po izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije. Razprave sta se med drugimi udeležila tudi Emma Hennessy, namestnica glavnega znanstvenega svetovalca za urad za zunanje zadeve in zadeve Commonwealtha (FCO), in Andrew Allen, direktor mednarodnih zadev za Kraljevo društvo.
Okrogla miza Združeno kraljestvo in Slovenija: strateški dialogi o znanosti in inovacijah. FOTO: Patrick Bannister
Po brexitu novi izzivi
Kako zelo prepleteni so odnosi med Združenim kraljestvom in Evropsko unijo, dokazujejo tudi podatki iz akademskega sveta. Po navedbah Kraljevega društva kar 29 odstotkov vseh britanskih univerzitetnih predavateljev prihaja iz tujine, od tega jih 17 odstotkov pripada evropskim državam. Nekateri od večjih izzivov za znanstveno sodelovanje po brexitu bodo zadeve, ki smo jih do zdaj imeli za samoumevne, in sicer prosti pretok raziskovalcev, financiranje skupnih projektov in skupna regulacija znanstvenega področja. Zaradi tega je Kraljevo društvo, ki se lahko pohvali s 350-letno tradicijo in uglednimi člani, kot je bil sir Isaac Newton, že napovedalo, da bo v britanskem parlamentu vložilo postopek za sprejetje nove zakonodaje, ki bo po brexitu omogočila podobne pogoje dela, kot smo jih bili vajeni do zdaj.
29 odstotkov vseh britanskih univerzitetnih predavateljev prihaja iz tujine, od teh je 17 odstotkov iz EU.
Emma Hennessy je za Delo pojasnila, da bo britanska vlada nadaljevala financiranje partnerjev tudi po odhodu iz Evropske unije v sklopu iniciative Horizon 2020. »Združeno kraljestvo bo zapustilo Evropsko unijo prihodnji marec, ampak financiranje bo trajalo vse do leta 2020,« je sporočila Hennessyjeva. Namestnica glavnega svetovalca prav tako sporoča, da je javno mnenje o brexitu preveč črnogledo. Po njenih besedah se bodo odnosi med Evropsko unijo in Veliko Britanijo še naprej nadaljevali in izboljševali.
Novih projektov ni
Vendar trenutne razmere v Veliki Britaniji niso najbolj rožnate. Mnogi britanski raziskovalci poročajo, da jih evropski kolegi že zdaj ne vključujejo več v skupinske projekte. Prav tako si britanski znanstveniki ne upajo prijavljati novih raziskav, saj previdno čakajo na odhod iz evropskega prostora, da bodo lahko videli, ali se bo državno financiranje po odhodu zmanjšalo. Mnogi raziskovalci in pedagogi, ki so se odpravili v Združeno kraljestvo z evropske celine, so se zaradi negotovih razmer že začeli vračati, podobno pa počnejo tudi študenti. Še večja težava so dosedanje skupne raziskave, saj zaradi prenehanja financiranja ali spremembe zakonodaje lahko marsikatera med njimi obvisi v zraku. Andrew Allen je dejal, da se v Britaniji zavedajo težav, s katerimi se akademiki trenutno srečujejo, vendar ne verjame, da bi trenutne razmere lahko dolgoročno škodile britanskemu znanstvenemu področju. »Ne morem trditi, da je to težava, ki bo v prihodnje resno ogrozila britansko znanost. Hkrati je tudi res, da si bomo prizadevali rešiti težavo, preden postane prevelika,« je zatrdil Allen.
Po podatkih britanskega veleposlaništva Slovenija in Velika Britanija trenutno sodelujeta pri 82 projektih. Državi sta med letoma 2016 in 2017 objavili 1026 skupnih znanstvenih publikacij. VB in Slovenija sta sodelovali največ na področju astronomije (73 odstotkov vseh objavljenih publikacij), imunologije kot veje znotraj medicine (35 odstotkov oziroma 14 publikacij) in fizike (30,5 odstotka oziroma 114 publikacij). Slovenski znanstveniki največkrat sodelujejo z nemškimi in italijanskimi kolegi, takoj za tem pa z britanskimi. Pri financiranju znanstvenih projektov Slovenija porabi večji delež BDP za raziskave kakor Združeno kraljestvo.
Satelitski sistem Galileo
Med nedavne zaplete, ki so nastali zaradi brexita, zagotovo sodi spor okoli satelitskega navigacijskega sistema Galileo, ki naj bi nadomestil ameriški sistem GPS, s tem pa omogočil Evropski uniji neodvisnost na področju satelitske navigacije.
Končna cena zgraditve satelitskega sistema se giba okoli devet milijard evrov, Združeno kraljestvo pa je do zdaj prispevalo okoli 1,3 milijarde evrov. Težava je nastala, ko je britanska vlada izvedela, da po odhodu iz Evropske unije ne bo imela enakih pooblastil za uporabo satelita, kot jih bodo imele preostale članice. »V Združenem kraljestvu smo želeli še naprej sodelovati pri projektu, vendar pogoji, ki jih je postavila Evropska unija, niso bili sprejemljivi,« je povedala Emma Hennessy in dodala: »Zdaj razmišljamo o tem, da bi ustanovili lastno navigacijsko infrastrukturo.«
Prva dva satelita Galileo sta v vesolje poletela z raketo Soyuz. FOTO: Reuters
Tudi Guardian poroča, da je premierka Theresa May potrdila umik iz skupnega vesoljskega programa in naznanila ustanovitev britanskega navigacijskega sistema za komercialne in vojaške namene. Kaj se bo zgodilo z 1,3 milijarde evrov, ki so jih vložili britanski davkoplačevalci v program Galileo, pa za zdaj ostaja vprašanje.
Andrew Allen je napovedal, da se bo Velika Britanija v prihodnje zgledovala po projektih, kot je Cern, kjer sodelujejo tudi države zunaj Evropske unije. »Ne verjamemo, da bo brexit škodil britanski sposobnosti vodenja velikih infrastrukturnih projektov,« je zatrdil Allen.
