Kanec luninega mrka je bilo vendarle mogoče ujeti v Istri (FOTO)

Včerajšnjega luninega mrka mnogi niso videli zaradi oblačnosti, ga je pa uspelo ujeti profesorju fizike Rastu Snoju. V Istri so tako kljub nagajanju oblakov nastali posnetki konca popolnega mrka in izhoda Lune iz Zemljine sence ter malce kasneje še delnega mrka, ko je delček Lune že zapustil senco.

V nedeljo popolni lunin mrk

Kot je Rasto Snoj zapisal v članku, ki nam ga je poslal, atraktivni popolni lunini mrki nastopijo vsakič, ko pri svojem vrtenju okoli Zemlje Luna vstopi v Zemljino senco, ki jo Zemlja v obliki več kot milijon kilometrov dolgega stožca meče v smeri stran od Sonca. »A Luna tedaj ni povsem temna, temveč jo šibko osvetljuje Zemljina atmosfera. Točneje tisti njen del, ki bi ga tedaj z Lune videli kot ozek svetel obroč, pri tem pa pomembno vlogo igra oblačnost v tem delu Zemljinega ozračja, tako sta tudi barva in svetlost mrka lahko kaj različni,« pojasnjuje Rasto Snoj.

FOTO: Rasto Snoj

»Pomislimo lahko, da bi se tak pojav lahko zgodil pri vsakem ščipu, se pravi vsak mesec, a ker Luna ne potuje okoli Zemlje v isti ravnini kot Zemlja kroži okoli Sonca, je pojav vendarle mogoče videti v povprečju le malo manj kot enkrat na leto (85 popolnih mrkov v 21. stoletju), pa še to le s tiste strani Zemlje, ki je v času trajanja mrka obrnjena stran od Sonca. Tokrat je popolna faza mrka trajala skoraj uro in pol, pred in po tem pa je bil mrk le delni in tudi polsenčni (slednjega težko zaznamo).«

Septembrski mrk je imel vse te lastnosti, a na koncu je imelo zadnjo besedo vreme, ki je, kot vemo, muhasto, se je z mnogimi opazovalci strinjal Rasto Snoj. »Iz Slovenije, pa tudi iz sosednjih držav zaradi oblačnosti mrk ni bil viden, razen če ste imeli srečo in so se pri vas oblaki vendarle malo razmaknili. Pri opazovanju zanimivih nebesnih pojavov, sploh pa časovno kratkotrajnih, namreč velja nenapisano pravilo – ne čakajte, da vas obišče mrk, poiščite ga sami, malo sreče pa vedno pride prav!«