Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Znanoteh

Kitajska in Rusija obtoženi uporabe »spolnega vojskovanja« v Silicijevi dolini

Kitajska in Rusija v Silicijevi dolini kradeta skrivnosti z uporabo »medenih pasti« in poslovnih vab.
Privlačne operativke zapeljujejo zaposlene v tehnoloških podjetjih, da bi pridobile dostop do občutljivih podatkov. Fotografija je simbolična.  FOTO: Lipik Stock Media/Shutterstock
Privlačne operativke zapeljujejo zaposlene v tehnoloških podjetjih, da bi pridobile dostop do občutljivih podatkov. Fotografija je simbolična.  FOTO: Lipik Stock Media/Shutterstock
Ž. U.
23. 10. 2025 | 17:26
10:07

V osrčju ameriške tehnološke industrije, Silicijevi dolini, naj bi potekala tiha vojna, kjer glavno orožje niso več le kibernetski napadi, temveč tudi zapeljevanje in čustvena manipulacija.

Poznavalci razmer in strokovnjaki za protiobveščevalno dejavnost opozarjajo, da Kitajska in Rusija vse pogosteje uporabljata taktiko, imenovano »spolno vojskovanje«, pri kateri privlačne operativke zapeljujejo zaposlene v tehnoloških podjetjih, da bi pridobile dostop do občutljivih podatkov in poslovnih skrivnosti.

James Mulvenon, dnglavni obveščevalni uradnik svetovalnega podjetja Pamir Consulting, ki ocenjuje tveganja za ameriška podjetja na Kitajskem, je za britanski časnik The Times povedal, da je bil tudi sam nedavno tarča takšnih poskusov.

»Prejemam ogromno število zelo sofisticiranih prošenj za povezavo na linkedinu od istega tipa privlačnih mladih Kitajk,« je dejal Mulvenon in dodal: »Zdi se, da se je to v zadnjem času res okrepilo.«

Opisal je tudi primer z nedavne poslovne konference v Virginiji, kjer sta se pojavili dve privlačni Kitajki in poskušali vstopiti, čeprav nista bili povabljeni. »Nismo jima dovolili vstopa,« je povedal, »a imeli sta vse informacije [o dogodku].«

Nekdanji uradnik je dejal, da so primeri vseživljenjskih operacij zbiranja podatkov s poroko razširjeni. Fotografija je simbolična.  FOTO: Tero Vesalainen/Shutterstock
Nekdanji uradnik je dejal, da so primeri vseživljenjskih operacij zbiranja podatkov s poroko razširjeni. Fotografija je simbolična.  FOTO: Tero Vesalainen/Shutterstock

Mulvenon, ki vohunstvo v ZDA preiskuje že 30 let, meni, da je taktika »medene pasti« (honeytrap) »resnična ranljivost« za ZDA, »ker mi tega po zakonih in kulturi ne počnemo. Zato imajo asimetrično prednost, ko gre za spolno vojskovanje,« je pojasnil za Times.

Nova generacija vohunov: Od ljubimcev do akademikov

Pet strokovnjakov za protiobveščevalno dejavnost, s katerimi so govorili pri Timesu, poudarja, da je »spolno vojskovanje« le ena od metod. Kitajska naj bi na ameriških tleh organizirala tudi tekmovanja za zagonska podjetja, da bi ukradla občutljive poslovne načrte, in celo poskušala sabotirati ameriška tehnološka podjetja.

image_alt
Putin objel morilca, vohunki iz Črnuč pa poklonil šopek rož

Odbor predstavniškega doma za domovinsko varnost je februarja opozoril, da je kitajska komunistična partija (KKP) v zadnjih štirih letih v ZDA izvedla več kot 60 primerov vohunjenja, čeprav nekdanji protiobveščevalni vir meni, da to »le praska po površju«.

Ključna sprememba je v tem, da Rusija in KKP po navedbah Timesa ne uporabljata več le izurjenih agentov, temveč navadne državljane – vlagatelje, kriptoanalitike, poslovneže in akademike –, ki ciljajo svoje ameriške kolege.

Ameriška vlada je zagonska podjetja posvarila pred udeležbo na mednarodnih »pitch« tekmovanjih na Kitajskem. FOTO: Priyanshu Singh/Reuters
Ameriška vlada je zagonska podjetja posvarila pred udeležbo na mednarodnih »pitch« tekmovanjih na Kitajskem. FOTO: Priyanshu Singh/Reuters

»Ne lovimo več agenta KGB v zakajeni gostilni v Nemčiji,« je za Times dejal višji ameriški protiobveščevalni uradnik. »Naši nasprotniki – še posebej Kitajci – uporabljajo pristop celotne družbe za izkoriščanje vseh vidikov naše tehnologije in zahodnih talentov.«

Nekdanji protiobveščevalni uradnik, ki zdaj pomaga ustanoviteljem v Silicijevi dolini pri odprodaji tujih naložb, je za Times opisal primer »lepe« Rusinje, ki je delala v vesoljskem podjetju in se poročila z ameriškim sodelavcem.

Preiskava je pokazala, da je v dvajsetih letih obiskovala manekensko akademijo, kasneje pa »rusko šolo mehke moči«, nato za desetletje izginila in se v ZDA ponovno pojavila kot strokovnjakinja za kriptovalute.

»Ampak ni ostala pri kriptovalutah,« je dejal nekdanji uradnik. »Poskuša se povzpeti v vrhove vojaško-vesoljske inovacijske skupnosti. Mož se popolnoma ničesar ne zaveda.« Dodal je, da so primeri, ko se agentka pojavi, poroči s tarčo, ima z njo otroke in izvaja »vseživljenjsko operacijo zbiranja podatkov«, neprijetni za razmišljanje, a »tako razširjeni«, da bi lahko o tem napisal knjigo.

Rusija in KKP po navedbah Timesa ne uporabljata več le izurjenih agentov, temveč navadne državljane – vlagatelje, kriptoanalitike, poslovneže in akademike –, ki ciljajo svoje ameriške kolege. FOTO: Dado Ruvic/Reuters
Rusija in KKP po navedbah Timesa ne uporabljata več le izurjenih agentov, temveč navadne državljane – vlagatelje, kriptoanalitike, poslovneže in akademike –, ki ciljajo svoje ameriške kolege. FOTO: Dado Ruvic/Reuters

Milijardna škoda in tekmovanja kot vaba

Po ocenah Komisije za krajo ameriške intelektualne lastnine, ki jih navaja Times, kraja poslovnih skrivnosti ameriške davkoplačevalce stane do 600 milijard dolarjev letno, pri čemer je kot glavni vir teh izgub identificirana Kitajska.

Leta 2023 je Klaus Pflugbeil, prebivalec kitajskega mesta Ningbo, na sejmu v Las Vegasu poskušal tajnim agentom za 15 milijonov dolarjev prodati intelektualno lastnino, ukradeno podjetju Tesla.

Decembra lani je bil obsojen na 24 mesecev zapora, njegov domnevni sostorilec Yilong Shao, prav tako iz Ningba, pa je še vedno na begu.

Oba sta nekdanja zaposlena kanadskega podjetja, ki ga je Tesla prevzela leta 2019, ukradene skrivnosti pa naj bi uporabila za ustanovitev konkurenčnega podjetja na Kitajskem.

Leta 2023 je Klaus Pflugbeil, prebivalec kitajskega mesta Ningbo, na sejmu v Las Vegasu poskušal tajnim agentom za 15 milijonov dolarjev prodati intelektualno lastnino, ukradeno podjetju Tesla. FOTO: Dado Ruvic/Reuters
Leta 2023 je Klaus Pflugbeil, prebivalec kitajskega mesta Ningbo, na sejmu v Las Vegasu poskušal tajnim agentom za 15 milijonov dolarjev prodati intelektualno lastnino, ukradeno podjetju Tesla. FOTO: Dado Ruvic/Reuters

Ameriška vlada je po poročanju Timesa zagonska podjetja posvarila tudi pred udeležbo na mednarodnih »pitch« tekmovanjih, kjer ustanovitelji svoje poslovne ideje predstavljajo kitajskim vlagateljem.

Zmagovalci lahko prejmejo denarne nagrade, subvencije in naložbe – pod pogojem, da svojo intelektualno lastnino prenesejo na Kitajsko in tam ustanovijo podjetje. Nekatera tekmovanja od udeležencev zahtevajo deljenje poslovnih strategij, intelektualne lastnine in celo osebnih podatkov še pred samo udeležbo. »Delno gre za protiobveščevalno tveganje. Gledajo, kako vas lahko kasneje izkoristijo,« je za Times dejal višji ameriški protiobveščevalni uradnik.

image_alt
»Vzdušje v Srbiji je slabše kot za časa vladavine Slobodana Miloševića«

»Delno pa gre preprosto za to, da lahko vzamejo vašo idejo, jo izkoristijo in patentirajo ter vam ukradejo finančno prihodnost.« Posebej ranljivi so po njegovih besedah akademiki in mlajši inovatorji. Eno od tekmovanj, ki skrbi uradnike, je 9. mednarodno tekmovanje za inovacije in podjetništvo Kitajska (Shenzhen), ki je ta mesec potekalo v več mestih po svetu, vključno z Bostonom, Londonom in Tokiom.

Direktor biotehnološkega podjetja iz Silicijeve doline, ki se je lani udeležil tekmovanja, je za Times povedal, da je moral ves čas nositi mikrofon in da so mu sledili uradniki. »Snemali so vse, kar sem rekel in naredil, nato pa postavljali vprašanja kot novinarji: 'Kaj delamo? Kako to delamo?'« Povedal je, da so bili v ozadju tudi »predstavniki vlade, ki so opazovali tekmovanje«.

Odbor predstavniškega doma za domovinsko varnost je februarja opozoril na več kot 60 primerov kitajskega vohunjenja v štirih letih. FOTO: Philip Fong/AFP
Odbor predstavniškega doma za domovinsko varnost je februarja opozoril na več kot 60 primerov kitajskega vohunjenja v štirih letih. FOTO: Philip Fong/AFP

Njegovo podjetje je prejelo 50.000 dolarjev nagrade, a je bil presenečen, ker so denar nakazali na njegov osebni račun namesto na račun podjetja. Zdaj meni, da je zaradi udeležbe postal tarča ameriških oblasti, saj je vlada letos ustavila financiranje njegovega podjetja, zaradi česar ga je moral zapreti. Sumi, da se je to zgodilo, »ker smo jim razkrili, da imamo nekaj azijskih vlagateljev«.

Mulvenon opozarja, da gre za premišljeno taktiko, ki jo imenuje »drafting«. Po njegovih besedah kitajski tvegani kapitalisti pogosto ciljajo ameriška zagonska podjetja, ki jih je sprva financiralo ministrstvo za obrambo (DoD), nato pa vanje investirajo. »Odstotek tujega lastništva preseže prag, zato DoD ne more več vlagati v ta podjetja, s čimer vladi onemogočijo dostop do inovativnih startupov in intelektualne lastnine,« je pojasnil za Times.

image_alt
Vse ameriške afere vodijo v Moskvo in Kijev

Maja je senatni odbor za mala podjetja ugotovil, da je imelo šest od 25 največjih prejemnikov zveznih sredstev »jasne povezave« s Kitajsko, a so v letih 2023 in 2024 vseeno prejeli skoraj 180 milijonov dolarjev od Pentagona.

»Divji zahod« vohunjenja

Jeff Stoff, varnostni akademik in nekdanji analitik za Kitajsko pri ameriški vladi, je za Times poudaril, da veliko tega, kar počne Kitajska, ni nezakonito. Namesto tega izkoriščajo korporativne ranljivosti in regulativne slepe pege v ZDA. »Kitajci razumejo naš sistem in vedo, kako delovati v njem skoraj nekaznovano – večino časa,« je dejal Stoff.

Poznavalci opozarjajo, da Kitajska in Rusija vse pogosteje uporabljata taktiko, imenovano »spolno vojskovanje«. FOTO: Alexander Kazakov Via Reuters
Poznavalci opozarjajo, da Kitajska in Rusija vse pogosteje uporabljata taktiko, imenovano »spolno vojskovanje«. FOTO: Alexander Kazakov Via Reuters

Ameriška protiobveščevalna skupnost za zdaj lahko le lovi zamujeno. To pomeni večja vlaganja v boj proti gospodarskemu vohunjenju, strožji nadzor nad čezmejnimi skladi in večje ozaveščanje o grožnji v Silicijevi dolini. »Tam zunaj je divji zahod,« je stanje opisal Stoff.

»Kitajska cilja naša zagonska podjetja, naše akademske ustanove, naše inovatorje, naše raziskovalne projekte, ki jih financira DoD. Ampak ni dovolj nadzora in ukrepanja. Vse je prepleteno kot del kitajske strategije gospodarskega vojskovanja, mi pa še nismo niti vstopili na bojišče.«

Odprta kultura Silicijeve doline privlači vohune kot vešče luč, pri čemer naj bi po poročanju NDTV News Desk tudi zaveznice, kot sta Južna Koreja in Izrael, tiho zbirale obveščevalne podatke. Poleg gospodarskega je aktivno tudi politično vohunjenje; po poročanju portala Politico, naj bi v Kaliforniji delovala kitajska obveščevalna enota, ki rekrutira lokalne voditelje in politike.

Nekatera tekmovanja od udeležencev zahtevajo deljenje poslovnih strategij, intelektualne lastnine in celo osebnih podatkov še pred samo udeležbo.  Fotografija je simbolična. FOTO: Adriaticfoto/Shutterstock
Nekatera tekmovanja od udeležencev zahtevajo deljenje poslovnih strategij, intelektualne lastnine in celo osebnih podatkov še pred samo udeležbo.  Fotografija je simbolična. FOTO: Adriaticfoto/Shutterstock

Tudi rusko vohunjenje se je razvilo od hladnovojnega nadzora do infiltracije v tvegani kapital in tehnološke startupe, pri čemer še vedno uporabljajo »medene pasti« in posrednike.

image_alt
Kitajski vohun v spodkopanem partnerstvu

Medtem ko se ruske operacije pogosto osredotočajo na specifične cilje, Kitajska meče širšo mrežo, ki jo nekdanji uradniki opisujejo kot »tekmo za zemljo v Oklahomi« po tehnologiji in intelektualni lastnini, še navaja NDTV News Desk.

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine