Kitajska jama razkriva podrobnosti o življenju skrivnostne izumrle vrste ljudi

Zapuščen kamnolom in jama v njem na jugozahodu Kitajske je znanstvenikom odprl vpogled v življenje in sposobnosti skrivnostnih starodavnih ljudi – denisovcev. Dokazi z najdišča, kot navajajo v reviji Nature, kažejo, da so denisovci izdelovali orodje iz kosti, podobno tistemu, ki so ga izdelovali njihovi sorodniki, neandertalci. Najdbe nakazujejo, da so bili ti skrivnostni ljudje, ki so na območju živeli vsaj 30.000 let, morda celo do 120.000 let, spretni lovci.

Denisovce so prvič opisali leta 2010, potem ko so v jami Denisova v Sibiriji leta 2008 našli košček kosti prsta, star 40.000 let. V koščici je bil dobro ohranjen DNK in pokazalo se je, da gre za do takrat še neznano vrsto praljudi. DNK se namreč ni ujemal z DNK nobene druge znane človeške vrste. Kasneje so našli tudi druge kosti: spodnje čeljustnice, najdene na Tibetanski planoti in v sedimentih iz Tajvanske ožine, so razširile območje, na katerem je živelo ljudstvo, južno in vzhodno od Sibirije, so zapisali pri Nature. Lani so znanstveniki tej izumrli človeški vrsti dali tudi obraz, potem ko so potrdili, da lobanja, najdena blizu Harbina na severovzhodu Kitajske, pripada denisovcu.

Leta 2019 so delavci, ki so začeli z ekološko sanacijo kamnoloma v kitajski provinci Junan na jugozahodu države, naleteli na kosti in kamnito orodje. Nato so raziskovalci v jami Bianfu v kamnolomu odkrili še na tisoče predmetov. Analiza beljakovinskih fragmentov v vzorcih je pokazala, da pet kostnih ostankov – dva kosa lobanje, del kosti podlakti in dva zoba - pripada denisovcem. Ta najdišče predstavlja enega najdaljših in najbolj doslednih zapisov o naseljenosti denisovcev, kar znatno prispeva k razumevanju naših davno izgubljenih sorodnikov.

Qiaomei Fu, paleogenetičarka z Inštituta za paleontologijo vretenčarjev in paleoantropologijo v Pekingu, ki je vodila raziskavo, pojasnjuje, da so fosile denisovcev odkrili v dveh različnih plasteh jamskih sedimentov. Ostanki kažejo, da so ti arhaični ljudje na tem območju živeli daljše obdobje, in sicer pred približno 167.000 do 134.000 leti. Kot poudarja raziskovalka, je lokacija jame pomembna tudi zato, ker je v primerjavi s prejšnjimi najdišči bližje območjem, ker je lahko prihajalo do mešanja med denisovci in modernimi ljudmi. Med sodobnimi ljudmi, ki imajo v svojem genomu največji delež DNK denisovcev so prebivalci Papue Nove Gvineje in bližnjih otokov.

Raziskovalci so v jami Bianfu poleg orodja iz kosti izkopali tudi različne vrste kamnitega orodja, vključno s strgali in sekači; našli so jih v plasteh, starih od 190.000 do 70.000 let. Ekipa ni našla nobenih dokazov, da bi v teh 120.000 letih, ko je bila jama naseljena, v bližini živele druge vrste ljudi. Številna kamnita orodja so bila takšna, kot jih arheologi imenujejo »priložnostna«, kar pomeni, da so bila namenjena takojšnji uporabi – izdelana zgolj z nekaj udarci, namesto da bi bila skrbno oblikovana skozi daljši čas z odstranjevanjem številnih majhnih drobcev, so pojasnili v reviji Nature. V jami so našli tudi več kot 1.600 prepoznavnih živalskih ostankov, predvsem jelenov in drugih prežvekovalcev. Medtem ko je le malo fosilov kazalo znake grizenja mesojedcev, so nekateri nosili značilne sledi rezanja in strganja, kar kaže, da so denisovci uporabljali orodja za obdelavo živalskih ostankov, ki so bili kasneje zapuščeni v jami.