Kitajska poletela proti Marsu

Kitajska odprava bo do Marsa pripotovala februarja, predvidoma aprila bo proti površju poslala rover.

Objavljeno
23. julij 2020 07.03
Posodobljeno
23. julij 2020 12.01
Raketa Dolgi pohod 5 je proti Marsu ponesla odpravo Vprašanja nebu 1. FOTO: Carlos Garcia Rawlins/Reuters
Potem ko je v začetku tedna proti Marsu odpotoval arabski orbiter Upanje, mu danes sledi velikopotezna kitajska odprava Tianwen-1 ali Vprašanja nebu. Gre za odpravo, v kateri se bodo z orbiterjem utirili v orbito Marsa, proti površju pa poslali rover. Kitajska bi z uspešnim pristankom postala šele tretja država s tem dosežkom.
 
Kitajsko odpravo so izstrelili z raketo Dolgi pohod 5 z otoka Hainan. Proti Marsu bo odprava potovala sedem mesecev, če bo vse potekalo po načrtih, bo iskala sledi vode in življenja.

Več o odpravi: Velik korak za Kitajsko

 
To ni prvi poskus, da bi Kitajska dosegla sosednji planet. Leta 2011 so se z orbiterjem pridružili ruski odpravi, namenjeni na luno Fobos, s katere naj bi pobrala nekaj vzorcev, a je neslavno propadla. Raketa namreč ni delovala pravilno in se je ujela v nizkozemeljsko orbito ter nato nenadzorovano padla v atmosfero nad Tihim oceanom.
 
image
FOTO: Carlos Garcia Rawlins/Reuters
Kitajska se je tokrat proti planetu odpravila sama in še bolj drzno, saj želijo na površju tudi pristati, kar pa ni mačji kašelj. Le devet plovil je do zdaj dobro prestalo šest minut groze. ZDA so seveda najuspešnejša država pri tem, konec meseca bodo proti Marsu poslali tehnično in znanstveno zelo dovršen rover Perseverance. Trenutno na planetu delujeta dve plovili, obe Nasini: rover Curiosity in lander Insight. Sovjetska zveza je tudi uspela, a so landerji prenehali delovati že po nekaj sekundah. Evropski plovili – Beagle 2 in Schiaparelli EDM, sta strmoglavili. Tudi z utirjenjem v orbito se lahko pohvali le malo držav: ZDA, Rusija, združena Evropa in Indija. Trenutno so v orbiti trije ameriški, dva evropska in en indijski orbiter.
 
Pristanek na Marsu tako še zdaleč ni le velik tehnološki in znanstveni dosežek, je tudi prestiž. »Na podlagi inženirskega znanja pri kitajskem lunarnem programu je naslednji cilj kitajske nacionalne strategije planetarno raziskovanje,« je v članku, ta mesec objavljenem v reviji Nature Astronomy, zapisal vodja kitajskega programa za Mars Wan Weixing, ki je maja umrl po dolgotrajni bolezni.
 
Zadnja leta država vlaga ogromno denarja v vesoljski program, ki sicer spada pod obrambni resor, zato so o projektih zelo skrivnostni. Med največje uspehe gre zagotovo šteti pristanek odprave Chang’e 4 na nam oddaljeni strani Lune, razvijajo pa tudi lastno vesoljsko postajo in imajo program usposabljanja astronavtov, ki jim je vstop na Mednarodno vesoljsko postajo prepovedan.


 
O odpravi na Mars je znanega malo, pravzaprav Kitajci niso sporočili niti imena roverja. Tega bo orbiter, ki se bo utiril predvidoma februarja, proti površju izpustil predvidoma aprila ali maja, pristal pa naj bi na ravnici Utopia Planitia, kjer je v bližini v 70. letih pristal Nasin Viking. Nasa je na območju odkrila, da se morda pod površjem skriva led. Rover ima 240 kilogramov, velik je kot vozilo za golf, napaja pa se prek sončnih panelov. Deloval naj bi tri mesece. Orbiter, ki naj bi deloval vsaj dve zemeljski leti, je opremljen z več kamerami, spektrometrom in magnetometrom, uporaben pa bo tudi kot relejni komunikacijski satelit. Celotna odprava (vključno z gorivom) naj bi imela maso kar pet ton.

image
Tianwen 1 FOTO: Kitajska vesoljska agencija

 
»Tianwen 1 bo krožil, pristal in izpustil rover, vse v prvem poskusu. Nobena planetarna odprava še ni potekala tako. Če bo uspešna, bo to velik tehnološki dosežek. Znanstveno gledano pa je to ena najbolj celovitih odprav, ki bo raziskovala geologijo, mineralogijo, prst, led in podnebje,« je še zapisal v Nature Astronomy pokojni Wan.
 
Ugodno obdobje za potovanje proti Marsu nastopi na vsakih 26 mesecev, ko poravnava planetov omogoča najkrajšo pot. Letos bi moral proti planetu odpotovati tudi evropski rover, a je tudi zaradi pandemije in še nekaj tehničnih vprašanj preprosto zmanjkalo časa, da bi se ustrezno pripravili. Tudi druge odprave so se soočale z vrsto težav zaradi koronavirusa, saj so bile ekipe omejene. Kot navaja ameriška tiskovna agencija AP, so marca, ko so morali določene znanstvene instrumente dostaviti iz Pekinga v Šanghaj, tri ekipe nalogo opravile s cestnim prevozom, trajajočim 12 ur.