To so fotografije s skrivnostne oddaljene strani Lune (VIDEO)

Kitajska, ki vlaga milijarde evrov, da bi postala vesoljska velesila, je postavila velik mejnik v raziskovanju vesolja. Plovilo Chang‘e 4 je namreč prvo, ki je pristalo na »temni« strani Lune.
Objavljeno
03. januar 2019 06.40
Posodobljeno
03. januar 2019 15.36
Kitajska vesoljska agencija je objavila fotografije, ki jih je na oddaljeni strani Lune posnela kitajska sonda Chang'e 4. Rover je prvi, ki je pristal na tej strani Lune in tako je Kitajska naredila nov velik korak v vesoljskem raziskovanju. FOTO: Kitajska vesoljska agencija CNSA/AFP
Kitajska se je vpisala v zgodovino. Z robotskim plovilom so namreč po poročanju njihovih državnih medijev pristali na oddaljeni, včasih imenovani temni strani Lune, kar do zdaj še ni uspelo nobeni državi. Plovilo Chang'e 4 je pristalo v največjem in najglobljem kraterju Aitken na neraziskanem južnem polu in preko satelita Queqiao poslalo prve fotografije.  

image
Pristajanje sonde je bil velik izziv. FOTO: Kitajska vesoljska agencija CNSA/AFP


Sprva je bilo nekaj zmede, saj so nekateri kitajski mediji že slavili uspeh, nato pa so svoja poročila izbrisali. Nekaj ur kasneje je kitajska vesoljska agencija prek državne televizij CCTV sporočila, da je lunarno plovilo nežno pristalo na našem naravnem satelitu ob 3.26 po našem času. Tudi časnik komunistične partije je poroča, da je plovilo »uspešno prvič v zgodovini pristalo« na oddaljeni strani Lune.

Veselje v nadzornem centru kitajske vesoljske agencije:



Pristanek je že pozdravil prvi mož ameriške Nase Jim Brindestine: »Čestitke ekipi Chang'e 4 za, kot kaže, uspešen pristanek na oddaljeni strani Lune. To je nov 'prvič' za človeštvo in impresiven dosežek.«



Kitajskim kolegom je čestital tudi direktor Roscosomosa Dmitrij Rogozin, ki pa ni pozabil izpostaviti, da je tudi Rusija pripomogla pri uspehu, saj so zagotovili vir energije. Rogozin je dodal, da bodo državi zagotovo še sodelovali. »Naj bo vsako novo leto zaznamovano z novimi zmagami,« je zaključil čestitko.

Kitajski rover, imenovan po boginji lune v kitajski mitologiji, so izstrelili 8. decembra 2018 iz izstrelišča Xichang na jugovzhodu države.

image
Sondo Chang'e 4 so izstrelili 8. decembra 2018. FOTO: AFP


To je druga kitajska sonda, ki je pristala na Luni, a naloga je bila tokrat zahtevnejša. Chang'e 3 je leta 2013 pristala na strani Lune, ki je vidimo, na območju Mare Imbrium. Sonda je delovala 31 mesecev. Vidna stran Meseca ponuja veliko ravnic, oddaljena pa je precej bolj razgibana z visokimi obronki in kraterji.



Sonda Chang'e 4 je opremljena s šestimi kitajskimi znanstvenimi instrumenti in štirimi tujimi, med njimi je tudi eksperimentalni nizkofrekvenčni radio, saj je neposredna komunikacija z Zemljo z oddaljene strani nemogoča. Rover bo preveril tudi mineralno sestavo tal in opravil meritve sevanja, so sporočili iz kitajske vesoljske agencije. Ta misija tako tudi tlakuje pot naslednici, predivoma bo Chang'e 5 proti Luni poletela decembra letos, ki bo z Lune tudi pobrala nekaj vzorcev in jih dostavila na Zemljo.

Luna Zemlji vedno kaže isti obraz, saj je Lunin tir sočasen z Zemljinim. Oddaljena ali nasprotna stran lune je pogosto imenovana »temna stran«, kar pomeni, da je skrita in neznana. Zmotno pa je prepričanje, da ni osvetljena, saj v povprečju dobi enako količino svetlobe kot prednja stran.

image
Chang'e 4 je pristal na Luni. FOTO: Chang'e 4 Kitajska Luna


Skrivnostno stran Lune je prva leta 1959 fotografirala sovjetska sonda Luna 3. Skorja je tam debelejša in starejša ter prekrita s kraterji. Kitajska sonda bo preučevala krater Von Karman, ki leži v veliki kotlini Aitken, ki je, kot verjamejo, nastala zaradi trka z velikim nebesnim telesom v daljni preteklosti, ko se je naš satelit še oblikoval. Kotlina ima premer več kot 2500 kilometrov in je globoka 13 kilometrov, kar jo uvršča med največje kraterje v Osončju. Trk je bil tako silovit, da je prelomil zgornjo plast Lune in razkril plašč. Sonda bo tako preučevala kamnine, ki izvirajo iz te plasti, in staljene kamnine, ki so nastale ob trku.

Kitajska se je kar nekaj let pripravljala na zgodovinski pristanek. Med največjimi izzivi je bila seveda komunikacija, zato so maja lani najprej v Lunino orbito poslali satelit Queqiao, prek katerega zdaj poteka sprejemanje podatkov. Drugi izziv so bile temperature. Med nočjo, ki traja 14 Zemeljskih dni, se spustijo do minus 173 stopinj Celzija, v enako dolgem dnevu pa se dvignejo do okoli 127 stopinj. Tako morajo instrumenti preživeti velike razlike.

Kitajska si v svojem vesoljskem programu želi med drugim v prihodnjih letih razviti raketo za večkratno uporabo, težkokategorno raketo, ki bo sposobna v vesolje ponesti še težje tovore od ameriških raket, v Zemljino orbito namerava leta 2022 utiriti vesoljsko postajo za človeško posadko, v prihodnjih letih želi s človeško posadko pristati tudi na Luni, ozira pa se tudi že proti Marsu, kamor bi poslali rover.