Kliči P. za umor  

Zakaj so v času hitrih novic podkasti oziroma spletne radijske oddaje obnorele poslušalce?

Objavljeno
17. april 2018 18.07
Posodobljeno
17. april 2018 18.13
Če človek posluša dober podkast, ima občutek, kot da bere zanimivo knjigo. FOTO: dokumentacija
Irena Štaudohar
Irena Štaudohar
Predstavljajmo si, da hodimo po ulici, mudi se nam, mogoče smo lačni ali slabe volje, ko naenkrat zaslišimo, kako neznanec nekomu pripoveduje zanimivo zgodbo. Upočasnimo korak in prisluhnemo. To je kot instinkt.

Mojih pet tujih
This American Life - primer popolnega podkasta, ki ga ne moreš nehati poslušati
Radiolab - pametne zgodbe o skoraj vseh stvareh
The Turnaround - Jesse Thorn intervjuva najboljše avtorje intervjujev in dokumentarcev
Here's The Thing - igralec Alec Baldwin je najboljši gostitelj slavnih osebnosti
Modern Love resnične ljubezenske

Mojih pet domačih
Strašno hudi - Delov podkast, na katerem se novinarki Maja Čakarić in Klara Škrinjar pogovarjata s pesnico, šahistko, potapljačico ...
Metin čaj - z Natašo Briški in Aljažem Pengovom Bitencem
Apparatus - Anže Tomić klepeta z gosti
Frekvenca X - produkcija Vala 202 o vprašanjih sodobne znanosti
Mreža podkastov Marsowci - obravnava različne teme, od fotografije do literature


Razvojni psihologi nas učijo, da so naši možgani ustvarjeni za zgodbe. Ko so nevrologi ob pomoči najnovejše tehnologije opazovali človekove možgane, medtem ko je poslušal napeto pripoved, so ugotovili, da se niso aktivirali le deli, odgovorni za jezik, ampak je ta najzapletenejši organ dobesedno žarel od dejavnosti, človekova čustva, čutila in strahovi so bili vznemirjeni tako kot pri fiktivnem junaku, ki je nastopal v glavni vlogi. Zgodbe so nekaj, čemur se ne moremo upreti, ker se znamo tako dobro vživeti vanje.

Kot zanimiva knjiga

Podkasti oziroma spletne radijske oddaje, tako kot dobri stari radio, temeljijo na tradiciji ustnega pripovedovanja. Od slepega Homerja, ki je hodil pod vročim mediteranskim soncem in radovednim mimoidočim razlagal dolge epe o Odiseju in njegovih potovanjih, se ni kaj dosti spremenilo. Človeški glas, ki pripoveduje, je tudi v digitalnem svetu hitrih podob in razdrobljene pozornosti nekaj, kar nas še vedno začara, tako kot so dobro napisane zgodbe za zmeraj največji kapital časopisov.

Podkast je radio, je dejal Steve Jobs, ki ga lahko poslušamo, kjerkoli in kadarkoli hočemo. Na začetku smo te »nove« radijske oddaje lahko poslušali na Applovem glasbenem predvajalniku ipod, kasneje so postale del brezplačne ponudbe na itunes in izkazalo se je, da so pametni telefoni najpriročnejši medij za ta žanr. Podkasti so zacveteli, novinarji, znanstveniki, psihologi, umetniki in humoristi so začeli snemati zanimive oddaje o različnih temah, in glavna lastnost najboljših je, da so odlično narejene in inteligentne. Če človek posluša dober podkast, ima občutek, kot da bere zanimivo knjigo. Lani je spremljalo podkaste kar 112 milijonov Američanov, kar je enajst odstotkov več kot leto prej, povprečna starost je od 25 do 54 let in v ZDA so bolj priljubljeni pri moških kot pri ženskah.

image
Reuters/ Podkast je radio, je dejal Steve Jobs, ki ga lahko poslušamo, kjerkoli in kadarkoli hočemo. FOTO: Reuters


Navdušenje oglaševalcev

Največji vrhunec pa je ta žanr doživel leta 2014. Vse se je začelo z umorom. Več kot desetletje pred tem je v Baltimoru nekdo brutalno umoril osemnajstletno Haj Min Li in truplo zakopal v parku. Vse sledi so vodile do njenega nekdanjega fanta in obsodili so ga na dosmrtno ječo. Raziskovalna novinarka Sarah Koenig je začela preiskovati ta že pozabljeni primer, pogovarjala se je z detektivi, sošolci in prijatelji žrtve, starši, pričami in obtoženim ter posnela dvanajst napetih nadaljevanj z naslovom Serial. In obnorela so svet. Serial si je naložilo več kot 40 milijonov poslušalcev. Zasenčil je takrat najbolj gledane televizijske serije. Nastala je še druga sezona, policija je ponovno odprla primer ter se še enkrat lotila preiskave, kdo je zares umoril priljubljeno in lepo Haj Min Li.

Oglaševalci so bili nad vsak dan večjo publiko navdušeni in so veselo odpirali denarnice, podkasti so postali igrišče za dobre ideje in teme. Časopisi in revije so začeli ustvarjati svoje oddaje, javni radijski servisi prav tako. Ameriški nacionalni radio NPR ima tako nekaj najboljših podkastov, ki jih ustvarjajo prepoznavni novinarji, recimo TED Radio Hour, ki ga vodi Guy Raz, sestavljajo pa ga predavanja s Ted konferenc in spremlja teme, kot so možgani, introvertiranost, čas, uspeh, resnica ... Druga uspešnica NPR je Fresh Air z voditeljico Terry Gross, eno najboljših ameriških novinark, ki se pogovarja z igralci, znanstveniki, politiki, pisatelji, pri čemer zna s svojim čistim glasom iz njih izvleči umazane podrobnosti.

Med svojimi najdražjimi

Trenutno so zelo v modi podkasti o ljubezenskih temah in odnosih, morda zato, ker je ta žanr v svojem bistvu nekaj intimnega – ti, slušalke in glasovi v tvoji glavi. Tak je recimo podkast Modern Life, ki nastaja pod okriljem New York Timesa in na katerem znani igralci berejo kratke resnične ljubezenske zgodbe, ali pa Dear Sugars, ki ga vodi pisateljica Cheryl Strayed, avtorica romana Divja, ki odgovarja na zapletena intimna vprašanja poslušalcev. Psihoterapevtka Esther Perel se v podkastu Where Should We Begin iskreno pogovarja z resničnimi pari, katerih odnos se je znašel v slepi ulici.

Tako kot se tisti, ki uživajo v dobri hrani, radi pogovarjajo o slastnih jedeh, tisti, ki beremo, obožujemo klepetanje o knjigah, zato so literarni podkasti med najbolj priljubljenimi. Ko poslušam BBC-jev World Book Club, The Guardian Book Podcast, Membranje ali Spectator Books, se mi zdi, kot da sedim v literarnem klubu s svojimi najdražjimi pisatelji.

Večina najuspešnejših podkastov se vedno pogosteje iz radijskih studiev seli v dvorane, pred živo občinstvo. Vstopnice za najboljše so razprodane v nekaj urah, tako kot za rock koncerte. Eden najpopularnejših podkastov v živo je The Moth, kjer čisto navadni ljudje pripovedujejo vznemirljive zgodbe iz resničnega življenja.

Vprašanje je seveda, kdaj in kje ljudje poslušajo podkaste. Steve Jobs je imel prav, kadarkoli in kjerkoli. Največkrat, kadar so v gibanju: med hojo, telovadbo, v avtu, na vlaku, na mestnem avtobusu, med kuhanjem in tudi med užitkarskim mirovanjem, v topli banji na primer. In če je zgodba dobra, zanimiva in dolga, ni nič nenavadnega, če človek naredi še en krog po Rožniku, da jo posluša do konca, ali se namaka v kadi, v kateri je peneča kopel že zdavnaj izpuhtela.