Koronavirus ustavil polet slovenskih satelitov
Vse izstrelitve z vzletišča v Francoski Gvajani so ustavljene zaradi širjenja bolezni covid 19.
Odpri galerijo
Nemo HD. FOTO: Space.si
Vse aktivnosti na evropskem izstrelišču v Francoski Gvajani, od koder vzletajo rakete ariane 5, sojuz in vega, so odpovedane zaradi širjenja novega koronavirusa, so sporočili iz vesoljskega podjetja Arianespace.
To pomeni, da bosta na polet morala počakati tudi slovenska satelita: Trisat, ki so ga sestavili na mariborski fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko in podjetju Skylabs, in Nemo HD, ki so ga oblikovali v Centru odličnosti Vesolje-si.
Satelita bi morala poleteti z vego, ki jo gradi italijansko podjetje Avio, v noči s 23. na 24. marec, a so polet prestavili za nedoločen čas, so za Delo potrdili pri Vesolje-si. Njihov satelit je sicer že od sredine februarja v Francoski Gvajani. Z vego bi sicer moralo skupno poleteti 44 mikro- in nanosatelitov različnih držav in zasebnih podjetij iz vsega sveta.
Prav tako je za nedoločen čas prestavljen polet sojuza, ki bi moral z evropskega vzletišča ob vzhodni obali Južne Amerike poleteti 14. aprila. S sojuzom bi morali izstreliti vojaško-obveščevalni satelit Združenih Arabskih Emiratov.
»Zaradi pandemije covid-19 in sprejetja ukrepov za zajezitev bolezni, ki jih je sprejela francoska vlada, moramo ustaviti vse predvidene izstrelitve. Priprave bodo znova stekle, ko bodo to dovoljevale zdravstvene okoliščine. Vsi ti ukrepi so sprejeti, da bi zaščitili zaposlene in lokalno prebivalstvo in tudi zagotovili vso varnost pri nadaljnjih izstrelitvah,« so še pojasnili pri Arianespace. Zelo verjetno je, da se bodo zamaknile vse izstrelitve.
Trisat in Nemo HD bi sicer po prvotnih načrtih morala poleteti že lani jeseni, a se je takrat izstrelitev premaknila zaradi ugotavljanja, kaj je šlo narobe pri predhodnem poletu vege, ki je odpovedala sredi leta.
Mikrosatelit Nemo HD je težak približno 65 kilogramov, z njim pa lahko opazujejo Zemljo - od vegetacije, voda, urbanih naselij do kmetijstva. Z videom visoke ločljivosti pa lahko tudi interaktivno opazujemo Zemljo, torej na trdna tla v realnem času pošilja podatke.
Trisat pa je dobre štri kilograme težak nanosatelit. Tudi ta bo omogočal zaznavanje površja in spremljanje večjih žarišč požarov skozi dim, opazovati bo mogoče tudi z aerosoli onesnaženo ozračje, onesnaženje morij z oljnimi madeži, vulkanski prah, ki povzroča težave letalski industriji, vlažnost rastlinja in drugo.
To pomeni, da bosta na polet morala počakati tudi slovenska satelita: Trisat, ki so ga sestavili na mariborski fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko in podjetju Skylabs, in Nemo HD, ki so ga oblikovali v Centru odličnosti Vesolje-si.
Satelita bi morala poleteti z vego, ki jo gradi italijansko podjetje Avio, v noči s 23. na 24. marec, a so polet prestavili za nedoločen čas, so za Delo potrdili pri Vesolje-si. Njihov satelit je sicer že od sredine februarja v Francoski Gvajani. Z vego bi sicer moralo skupno poleteti 44 mikro- in nanosatelitov različnih držav in zasebnih podjetij iz vsega sveta.
Prav tako je za nedoločen čas prestavljen polet sojuza, ki bi moral z evropskega vzletišča ob vzhodni obali Južne Amerike poleteti 14. aprila. S sojuzom bi morali izstreliti vojaško-obveščevalni satelit Združenih Arabskih Emiratov.
Vega bi morala poleteti v noči s 23. na 24. april. FOTO: Arianespace
»Zaradi pandemije covid-19 in sprejetja ukrepov za zajezitev bolezni, ki jih je sprejela francoska vlada, moramo ustaviti vse predvidene izstrelitve. Priprave bodo znova stekle, ko bodo to dovoljevale zdravstvene okoliščine. Vsi ti ukrepi so sprejeti, da bi zaščitili zaposlene in lokalno prebivalstvo in tudi zagotovili vso varnost pri nadaljnjih izstrelitvah,« so še pojasnili pri Arianespace. Zelo verjetno je, da se bodo zamaknile vse izstrelitve.
V Francoski Gvajani, ki je francoski prekomorski departma, so do danes sicer našteli pet primerov okužb.
Trisat in Nemo HD bi sicer po prvotnih načrtih morala poleteti že lani jeseni, a se je takrat izstrelitev premaknila zaradi ugotavljanja, kaj je šlo narobe pri predhodnem poletu vege, ki je odpovedala sredi leta.
Trisat, ko je bil še v mariborskem laboratoriju. FOTO: Tadej Regent/Delo
Mikrosatelit Nemo HD je težak približno 65 kilogramov, z njim pa lahko opazujejo Zemljo - od vegetacije, voda, urbanih naselij do kmetijstva. Z videom visoke ločljivosti pa lahko tudi interaktivno opazujemo Zemljo, torej na trdna tla v realnem času pošilja podatke.
Trisat pa je dobre štri kilograme težak nanosatelit. Tudi ta bo omogočal zaznavanje površja in spremljanje večjih žarišč požarov skozi dim, opazovati bo mogoče tudi z aerosoli onesnaženo ozračje, onesnaženje morij z oljnimi madeži, vulkanski prah, ki povzroča težave letalski industriji, vlažnost rastlinja in drugo.
