Kosmati in pernati pterozavri

Se je perje razvilo že pri prednikih dinozavrov?

Objavljeno
19. december 2018 08.00
Posodobljeno
19. december 2018 08.01
Tako je bil morda videti pterozaver, katerega fosile so našli na Kitajskem.
FOTO: Yuan Zhang/Reuters
Dva izjemno dobro ohranjena fosila dajeta novo sliko, kako so bili videti pterozavri – leteči plazilci, ki so živeli v času, ko so Zemlji vladali dinozavri. Znanstveniki menijo, da so imela bitja perje, videti pa so bila kot rjavi netopirji s pernatimi krili. Seveda peresa niso tako lepa in elegantna, s kakršnimi se ponašajo današnje vrste ptic.

Odkritje je zanimivo predvsem, ker postavlja razvoj perja v bolj oddaljeno zgodovino, da se torej ni razvilo šele pri dinozavrih ali še kasneje pri pticah. Pterozavri so bližnji sorodniki dinozavrov, imajo namreč skupnega prednika, ki je izvira izpred 250 milijonov let.

160 milijonov let stare fosile so našli na Kitajski, gre za dve različni vrsti pterozavrov, eden od njiju je še ne poznana vrsta. Analiza je pokazala, da so imeli leteči plazilci dlako, kar so znanstveniki predlagali že prej, pa tudi perje, ki so ga imeli tudi drugi dinozavri, med njimi tudi mesojedi teropodi. Dinozavri so bili precej bolj pisani, kakor se jih prikazuje v določenih filmih, še pravijo raziskovalci.

Nekateri pterozavri so bili visoki kot današnje žirafe, razpon kril pa so imeli kot vojaška letala. Večinoma jih prikazujejo kot ogromne leteče pošasti, a fosili že dlje razkrivajo, da so imeli na telesu mehek puh, po sestavi bolj podoben dlakam ali lasem. Novi fosili so ostanki mladičev pterozavrov, velikih kot golob. Obe najdeni vrsti sta imeli vlakna, podobna dlaki. Nato pa so odkrili drobne strukture na vratu, glavi in krilih, ki so odstopale. Predvsem na krilih so bile videti kot peresa piščanca. Ne gre za aerodinamično perje, primerno za letenje, ampak je verjetno šlo za perje, ki je ohranjalo toploto, so navedli v New York Timesu. Najdena fosila sta stara okoli 160 do 165 milijonov let, njihov rod pa izvira izpred 230 milijonov let.

image
Različna peresa, ki so so jih našli pri fosilih.
FOTO: Zixiao Yang/Reuters


»Če bi videl te pernate dele brez celote, bi menil, da gre za dinozavra teropoda. To pomeni, da perje ni ne 'izum' ptic ne dinozavrov, ampak se je razvilo pri daljnem predniku,« je za BBC dejal Steve Brusatte z univerze v Edinburgu, ki ni bil del študije.

Znanstveniki so iz fosilov izluščili, da so imeli pterozavri štiri različne plasti dlake in perja. Po trupu so imeli puh in dlako, na glavi in krilih pa tri različne tipe perja, ki je podobno današnjim peresom ptic. Še vedno je sicer odprto vprašanje, ali gre za pravo perje. Če da, se je torej razvilo okoli 70 milijonov let prej, kot so menili do zdaj. Možno je tudi, da se je razvilo dvakrat.

»Perje ima globlje korenine, ne izvira pri pticah, ampak mora pri prednikih ptic, dinozavrov in pterozavrov,« je za New York Times dejal Baoyu Jiang, paleontolog s kitajske univerze Nanjing in vodja raziskave, ki je bila objavljena v reviji Nature Ecology & Evolution.

Prvi so nebo sicer začeli osvajati insekti. Krila so začeli razvijati pred okoli 320 milijoni let, pterozavri pa so bili prvi vretenčarji, ki so bili sposobni poleteti. To se je zgodilo pred okoli 230 milijoni let.