Kot bi živeli na Marsu
Bi odpotovali na Mars, če bi imeli za to priložnost? Naš sosednji planet je rdeča pustinja, kjer ni tekoče vode, mrzlo je, sem ter tja divjajo peščeni viharji. A vendar si ga človeštvo – raziskovalci – želijo osvojiti. Po Luni je naslednji veliki cilj Nase (in tudi zasebnih vesoljskih podjetij).
Ameriška vesoljska agencija tako na Zemlji kot na Mednarodni vesoljski postaji preučuje, kako bi dolgo potovanje v breztežnostnem prostoru in bivanje v majhni skupnosti na planetu z manjšo težnostjo kot na Zemlji vplivalo tako na človeško telo kot duševnost.
Nasa bo poleti začela enoletni poskus, v katerem bodo spremljali fizično in psihično pripravljenost prostovoljcev v izoliranem prostoru z omejeno komunikacijo z zunanjim svetom. V projektu bodo simulirali življenje na Marsu. Pri agenciji so predstavili bivalne prostore – štiri majhne sobe, skupne prostore in ogromno rdečega peska, v katerih bo četverica preživela predvidoma eno leto. Prostore so postavili v vesoljski raziskovalni bazi v Houstonu v Teksasu.
»V projektu bomo poskušali razumeti, kako bomo astronavtom nudili podporo, in bomo videli, katere bodo ključne odločitve v prihodnjih odpravah,« je pojasnila Grace Douglas, vodja projekta. Mars je veliko dlje od postaje v orbiti, do katere lahko v nekaj urah pošljejo zaloge ali pa rešijo posadko, če bi bilo potrebno, je tudi veliko dlje od Lune, do katere je pot dolga tri dni. Do Marsa je že potovanje dolgo vsaj pol leta, pri raketah pa je velika omejitev seveda pri količini tovora, ki ga lahko prepeljejo. Tako bodo morali pripraviti bivalne prostore, ki bodo omogočali vsaj delno samopreskrbo.
V eksperimentu so bivalni prostori, imenovani Marsova peščena sipina alfa, veliki 160 kvadratnih metrov. Izdelali so ga s tehnologijo 3D-tiskanja. Poleg štirih sob so še dve kopalnici, telovadnica s tekaško stezo, soba za zdravniško oskrbo, soba za počitek, več prostorčkov za delo in soba za vertikalno sajenje solate in drugih rastlin. Zunanja vrata vodijo v območje, močno podobno pusti pokrajini rdečega planeta, vendar je ta pokrajina znotraj hangarja in v njem je seveda tudi zrak, primeren za dihanje, ki ga na Marsu pač ni.
Astronavti prostovoljci bodo »na odprtem« našli vremensko postajo, majhno toplo gredo za rastline in stroj za izdelovanje opek. »Ne moremo jim pustiti, da bi šest ur samo hodili v krogih,« se je pošalila Suzanne Bell, vodja Nasinega laboratorija za zdravje in vedenjsko psihologijo. Za zdaj imena prostovoljcev še niso znana, so pa na predstavitvi pojasnili, da je izbor potekal po enakih kriterijih, kot veljajo za izbor astronavtov. Kandidati so morali imeti izobrazbo s področja znanosti, tehnologije ali inženirstva. Raziskovalci bodo testirali, kako se bodo »astronavti« odzivali na stresne situacije, denimo, da jim bodo odpovedali potrebni aparati ali pa da jim bo zmanjkalo vode.
Takšne projekte so Nasa in druge agencije organizirale že večkrat. Nasa je za zdaj še v osnovnih pripravah na odpravo na Mars, trenutno so osredotočeni na ponovno osvojitev Lune.
(Še več fotografij najdete s klikom na fotogalerijo.)
