Krajine, ki jih ni več

Novembra je izšla strokovna in umetniška monografija paleoumetnosti Podobe geološke preteklosti. V njej na umetniški način in ob upoštevanju geoloških spoznanj, zlasti na podlagi živalskih in rastlinskih fosilov in življenjskega okolja, vizualiziramo oziroma rekonstruiramo takratna okolja in krajine.

Pri paleoumetnosti gre za izvirno umetniško delo, ki nam poskuša naslikati življenje in naravo v geološki preteklosti. Tu omenimo znanega češkega slikarja Zdeněka Buriana (1905–1984), ki je bil v prvi polovici 20. stoletja daleč najboljši paleoumetnik. Ustvaril je več kot 15.000 slik in risb. Desetletja se nihče ni mogel kosati z njim.

Zdaj pa smo tudi mi dobili knjigo, ki se po kakovosti interpretacije geološkega okolja lahko kosa z omenjenim paleoumetnikom. Avtorja sta dr. Bogdan Jurkovšek, pomemben regionalni geolog in paleontolog, ter njegova hči Barbara Jurkovšek, akademska slikarka in izvrstna paleoumetnica. Njene rekonstrukcije paleookolja so nastajale poldrugo desetletje vzporedno z geološkimi raziskavami in v tesnem sodelovanju z očetom geologom. Podobe nekdanjih živali in rastlin je postavila v domneven življenjski prostor in jim tako vdihnila življenje. To so slikarske rekonstrukcije tistih geoloških obdobij, ki so s svojim fosilnim gradivom in kamninami najbolj zastopana na ozemlju današnje Slovenije.

Barbara Jurkovšek je magistrica umetnosti in izkušena slikarka geoloških rekonstrukcij. Svoje slikarsko znanje je izpopolnjevala v Italiji, naravoslovno-znanstveno ilustracijo pa v različnih znanstvenih in muzejskih institucijah v Veliki Britaniji, Združenih državah Amerike in na Nizozemskem.

Besedilo v knjigi je prispeval dr. Bogdan Jurkovšek. Je zanimivo, nazorno, vsem razumljivo. Popelje nas v štiri in pol milijarde let staro zgodovino Zemlje, ko je nastala trdna kamnita skorja, do nastanka praoceanov, v katerih se je porajalo najpreprostejše življenje, ki je prispevalo k nastanku ozračja. Ozračje na Zemlji se je bogatilo s kisikom in omogočilo nadaljnji pester razvoj življenjskih oblik do današnjih dni.

Da pa bomo razumeli, o čem besede in slike, torej rekonstrukcije okolja, v knjigi govorijo, moramo najprej pojasniti dimenzije geološkega časa. Pravzaprav nas zanima, koliko je milijon let. Na smeh nam lahko gre, s kakšno lahkotnostjo ljudje govorijo o milijonih let. Da bi razumeli ta oddaljeni čas in dobili občutek o njem, bomo zgodovino življenja na Zemlji ponazorili z enoletnim koledarjem. Celotna zgodovina 4,5 milijarde let bo podana v 365 dneh. V tej prispodobi en dan oziroma 24 ur predstavlja 12,33 milijona let. Ena sekunda na naši uri predstavlja 124,7 leta. Torej naše povprečno sedemdeset let dolgo življenje v geološki zgodovini Zemlje traja malenkost več kot pol sekunde. Globoko se zamislite nad to polovico sekunde!

Na naslovnici knjige sta prikazana dva izreza rekonstrukcij okolja iz geološke preteklosti. Desno spodaj je še žareča Zemlja pred štirimi milijardami let, levo zgoraj pa pogled pod gladino jurskega morja. Ilustracija: Barbara Jurkovšek

Fosili kot črke v knjigi

Da pa lahko razumemo in spoznavamo razvoj življenja in vsega živega na Zemlji ter okolja, v katerem se je to življenje dogajalo, nam pomagajo fosili. Fosili ali okamnine so fosilizirani ostanki živali in rastlin, ki so se ohranili v sedimentnih in izjemoma v metamorfnih kamninah. So kot črke v knjigi, ki sestavljajo besede, in besede romane. Torej jih lahko beremo kot knjige in razumemo njihovo sporočilo.

V tej knjigi so predstavljeni predvsem fosili na ozemlju današnje Slovenije in slikarske rekonstrukcije okolja, v katerem se je življenje dogajalo. Oče strokovno pojasni geološke razmere v posameznih obdobjih, hči pa v interakciji z njim ustvarja podobe okolja na posameznih koncih slovenskega ozemlja. Na primer na Krasu, v Zasavju, Šaleški dolini itn. Knjiga je namenjena širokemu krogu bralcev. Njena sporočila so jasna, nazorna. V veliko pomoč bo vsem, ki jih zanimata razvoj življenja in spreminjanje okolja na Zemlji. Koristila bo tudi učencem, dijakom in študentom, da si bodo lažje predstavljali dogajanje v prostoru in času. Gre torej za pomembno strokovno in umetniško delo s področja paleontologije in rekonstrukcij okolja na ozemlju današnje Slovenije. Predstavljena je biostratigrafija slovenskega prostora.

Knjiga Podobe geološke preteklosti ima 160 strani, številne fotografije slovenskih fosilov in 24 slikarskih rekonstrukcij geološkega okolja. Razdeljena je na 24 poglavij. V uvodnem sta avtorja zapisala, da je glavni del knjige sprehod skozi geološka obdobja s pomočjo fosilov ob prepoznavanju načina življenja nekaterih organizmov, njihovih združb in okolja, v katerem so živeli. Uravnoteženo so prikazane fotografije fosilov in slikarske ilustracije okolja, ki temeljijo na znanstvenih spoznanjih predvsem tistih geoloških obdobij, ki so s svojimi kamninami močneje zastopana v Sloveniji.

V drugem poglavju je obsežno predstavljena paleontologija kot veda in poudarjen njen pomen. To je veda o živalih in rastlinah, ki so živele pred milijoni let v geološki preteklosti. Raziskuje njihov način življenja, njihove združbe in evolucijske spremembe, ki so vodile do pojava prvih hominidov (človečnjakov) in na koncu človeka.

V knjigi avtorja podrobno obravnavata fosile in različne procese fosilizacije. Na eni od ilustracij je nazoren prikaz petrifikacije oziroma okamnitve, na drugi pa je prikazana karbonizacija. Besedilo dopolnjujejo fotografije fosilnih školjk in rastlinskih ostankov. Nazorno je prikazana tudi geološka časovna lestvica od predkambrija do današnjih dni, ki prikaže razvoj rastlin in živali. Peto poglavje je bolj specifično in zahtevno, saj razvršča fosile v naravni sistem ter predstavi tudi njihovo poimenovanje. Naslednje poglavje obravnava paleoekologijo, ki preučuje življenje organizmov (živali in rastlin) v odnosu do okolja v geološki preteklosti. Pri tem si zelo pomaga s stratigrafijo, sedimentologijo in s poznavanjem ekologije danes živečih organizmov. V vsakem ekosistemu namreč okolje vpliva na živali in rastline, te pa vplivajo na ekosistem.

Sedmo poglavje obravnava geotektonske enote Slovenije, saj ta leži na stičišču Dinaridov, Južnih Alp, Vzhodnih Alp in Panonskega bazena. Njena današnja geološka zgradba je v veliki meri posledica trka (kolizije) Jadranske in Evropske plošče v isti ravnini. Zato so tudi pogosti potresi. Poglavje Mlada Zemlja pa govori o formiranju trdne zemeljske skorje (litosfera), prvotni atmosferi, ki je bila po sestavi drugačna, kot je danes, in o nastanku vode (hidrosfera). S tem so bili izpolnjeni osnovni pogoji za začetek življenja na Zemlji, sferi življenja (biosfera). Deveto poglavje obravnava začetek življenja na Zemlji, ko se pojavijo prve cianobakterije (stromatoliti), ki so atmosfero začele bogatiti s kisikom.

Značilna pokrajina novega geološkega obdobja Zemljine zgodovine antropocena, ki ga zaznamujejo globalne spremembe okolja. Ljudje vplivajo na geologijo in ekosisteme na Zemlji. Ilustracija: Barbara Jurkovšek

Osrednji del knjige od desetega do enaindvajsetega poglavja podrobno obravnava življenje in geološke procese v paleozoiku, mezozoiku in kenozoiku. Vse razlage se nanašajo predvsem na razvoj živalstva in rastlinstva in procese pri razvoju ozemlja današnje Slovenije. Ta del je bogato ilustriran s pripadajočimi fosili in triindvajsetimi natančnimi slikarskimi rekonstrukcijami okolja, v katerem so ti organizmi živeli. Na koncu knjige je tudi nazoren Atlas paleogeografskih kart, ki je povzet po C. R. Scoteseju (2021).

Ob zadnji ilustraciji današnjega okolja se moramo, ob upoštevanju geološkega časa ene sekunde, globoko zamisliti, kakšna bo naša prihodnost, če bomo še naprej brutalno uničevali okolje, v katerem bivamo.

Naj sklenem z mislijo: Knjiga Podobe geološke preteklosti je dragocen prispevek h geološki stroki in kulturi. Njena največja prednost je povezovanje strokovne geološke razlage s paleoumetnostjo, kar bralcu omogoča dober in celovit vpogled v geološko preteklost in tedanji čas.

------------------------

Vid Gregorač, univ. dipl. inž. geol., je geolog, pisec poljudnoznanstvenih člankov in prevajalec.