»Kras človeštvu ponuja zelo veliko. Več, kot se večina zaveda«

Danes prvič praznujemo mednarodni dan jam in krasa, ki ga je organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) lani sprejela na pobudo Slovenije. Te dni pri nas poteka mednarodna konferenca, slovesna prireditev ob dnevu pa je sinoči potekala v Postojnski jami.

Kraška območja zavzemajo skoraj petino kopnega. V njih se skrivajo edinstveni podzemni ekosistemi, fosilni zapisi in sledi človekove preteklosti. So vir pitne vode za več kot milijardo ljudi. A kljub temu je kraško podzemlje slabo poznano, ranljivo in pogosto premalo zaščiteno. Zato si je Slovenija prizadevala za razglasitev mednarodnega dneva jam in krasa. Slovenija je domovina klasičnega krasa in ena od zibelk svetovnega krasoslovja, območje Postojne pa ima večstoletno tradicijo raziskovanja kraških pojavov. To tradicijo že skoraj 80 let nadaljuje Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Pomen raziskovanja in odgovornega upravljanja krasa potrjujejo izkušnje Škocjanskih jam, ki so od leta 1986 vpisane na Unescov seznam svetovne dediščine in predstavljajo enega najpomembnejših primerov kraške dediščine v svetovnem merilu.

»Kras človeštvu ponuja zelo veliko. Več, kot se večina zaveda,« poudarja dr. Nadja Zupan Hajna, raziskovalka na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU in nekdanja predsednica Mednarodne speleološke zveze (UIS), ki je pobudo za mednarodni dan v okviru UIS vsebinsko pripravila ter vodila njeno pot od začetne ideje do predložitve Unescu.

»Kras in jame so pomembni zaradi geodiverzitete in biodiverzitete, tam živijo edinstvene živalske vrste. Jame so arhivi preteklosti. V njih najdemo dokaze o razvoju človeštva pa o razvoju drugih vrst in njihovem izumiranju. V številnih delih sveta so povezane tudi z duhovnostjo, za staroselce so pogosto sveti prostori,« našteva. »Imajo tudi ekonomsko vrednost, saj so pomembne za turizem in kmetijstvo. Predvsem pa so jame in kras za vse nas pomemben vir vode. V podzemlju so ogromna skladišča vode, ki jo ponekod že črpajo za vsakodnevno rabo.« Že starodavni Maji so po njenih besedah svoja mesta gradili v bližini kraških podzemnih voda, da so jih lahko izkoriščali za pitje in namakanje.

Postojnska jama. FOTO: Postojnska jama  

»Pri nas smo na kras zelo ponosni, raziskave segajo že daleč v preteklost. Ni pa povsod tako. Nekateri se niti ne zavedajo, da živijo na kraškem ozemlju. Zato želimo s tem dnem opozoriti na pomen jam, da bi jih zaščitili, kajti dobrine, ki nam jih ponujajo, so z naraščanjem prebivalstva vse bolj ogrožene. Spopadamo se s podnebno krizo. Podzemne vode v kraških tleh ne smemo onesnažiti, saj bo ob vse večjem pomanjkanju vode v prihodnosti lahko še kako pomembna,« opozarja.

»Če ni ravnovesja med ekonomskim razvojem in varovanjem krasa, si lahko hitro uničimo prihodnost,« poudarja. Kot primer navaja Maroko, kjer so zaloge vode v podzemlju velike, a je ta zaradi slabega upravljanja okolja že lahko onesnažena. »Ponekod v Indoneziji ljudje živijo na krasu, pa se tega ne zavedajo. Odpadne vode v nekaterih vaseh spuščajo v podzemlje, nato pa podzemno vodo uporabljajo za preskrbo. Ozaveščanje je zato zelo pomembno, da ljudje vedo, kako varovati kras.«

Nadja Zupan Hajna želi, da bodo z aktivnostmi ob tem dnevu javnost iz leta v leto ozaveščali o pomenu tega področja, da ga je treba varovati in trajnostno upravljati. »V to je treba vključevati ne le posebne skupnosti, kot so raziskovalci ali jamarji, ampak predvsem lokalne skupnosti in odločevalce.«