Kriomikroskop za revolucijo v ločljivosti

Pogled v atome in vezavo majhnih molekul na biološke tarče
Fotografija: Inavguracija novega krio-elektronskega mikroskopa, zbrane je nagovoril predsednik vlade Marjan Šarec, udeležil se je pa tudi minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo. FOTO: Leon Vidic/delo
Odpri galerijo
Inavguracija novega krio-elektronskega mikroskopa, zbrane je nagovoril predsednik vlade Marjan Šarec, udeležil se je pa tudi minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo. FOTO: Leon Vidic/delo

Na Kemijskem inštitutu so odprli prostore z novim krio-elektronskim mikroskopom, izjemno pomembno raziskovalno napravo, ki bo močno dvignila kakovost raziskav, obogatila znanstveni prostor v Sloveniji in širši regiji, ter omogočila vrhunske razvojne raziskave slovenske industrije.

Krio-elektronska mikroskopja je ena od metod, ki se uporablja v strukturni biologiji za določanje tridimenzionalnih struktur molekulskih sistemov, kjer meritve potekajo v območju kriogenih temperatur, to je približno pri -180 stopinjah Celzija. Ključna prednost te metode v primerjavi z drugimi tehničnimi pristopi je, da omogoča določanje strukture molekul v zelo širokem velikostnem območju in v naravni obliki. Omogoča tudi opazovanje različnih koformacijskih stanj ter s tem natančnejši vpogled v njihov mehanizem delovanja in biološko funkcijo. S to tehniko je mogoče videti položaje posameznih atomov in tudi vezavo majhnih molekul na biološke tarče. To je še posebej pomembno pri razvoju zdravilnih učinkovin, in tako je to izjemna pridobitev tudi za raziskave v farmacevtski industriji.

FOTO: Leon Vidic/delo
FOTO: Leon Vidic/delo

 

Z novo opremo držijo korak s svetom


Investicija, ki je vključevala mikroskop, dve napravi za pripravo vzorcev, nekaj manjših komponent za delovanje mikroskopa, ter manjše posege v prostor, kjer je mikroskop nameščen, je vredna približno 2,5 milijona evrov. Večji delež so financirali v Kemijskem inštitutu, približno petino v Agenciji za raziskovalno dejavnost (ARRS), manjše deleže pa so prispevale še Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologojo UL, Fakulteta za farmacijo UL ter Nacionalni inštitut za biologijo.

»Mikroskop odpira številne možnosti na področju temeljnih in aplikativnih raziskav, saj omogoča preučevanje bolj kompleksnih makromolekularnih sistemov, kot je bilo to mogoče do sedaj. Prepričani smo, da gre za eno izmed najpomembnejših pridobitev v zadnjih letih,«, je o novi pridobitvi Kemijskega inštituta dejal dr. Jurij Svete, dekan FKKT.

FOTO: Leon Vidic/delo
FOTO: Leon Vidic/delo



Za kako pomembno pridobitev gre, je povedala tudi dekanja Fakultete za farmacijo dr. Irena Mlinarič-Raščan: »Postavitev krio-elektronskega mikroskopa je izredno pomembna za raziskovalce na področju biomedicine. Namenjenje predvsem kreativnim posameznikom, da lahko udejanijo svoj potencial in generirajo prebojna spoznanja. Pomembno je tudi, da postavitev te infrastrukture prispeva k povezovanju slovenskih raziskovalcev in institucij, ter k aktivni udeležbi v velikih evropskih raziskovalnih konzorcijih«, je poudarila Irena Mlinarič-Raščan.

Po besedah direktorja Kemijskega inštituta dr. Gregorja Anderluha bodo s pomočjo »tega izjemnega mikroskopa lahko še bolj poglobljeno opravljali raziskave na področju ved o življenju. Pristop krio-elektronske mikroskopije pa bo omogočil tudi vrhunske razvojne raziskave farmacevtske industrije«. »Krio-elektronska mikroskopija je izjemno hitro razvijajoče se področje in tudi pri nas, kjer to tehniko že obvladamo, vidimo dobre možnost za nadaljnje poglobljene  temeljne in aplikativne raziskave na področju ved o življenju. V tem nas podpirajo vse slovenske univerze, večji raziskovalni inštituti tudi iz širše regije ter nekateri večji evropski centri. Pričakujemo še tesnejše sodelovanje predvsem s farmacevtsko industrijo in močnejšo vpetost v mednarodne raziskovalne tokove «, je ob otvoritvi poudaril direktor Anderluh.

 »V Sloveniji imamo kadre, znanje, vizijo in druge možnosti, da bi bili lahko zelo močni na področju raziskav in siceršnjega znanstvenega razvoja. Država se mora zavedati, kako pomembno je vlaganje v investicije, ki lahko s skupnim znanjem, voljo, zavedanjem in sodelovanjem dajo otipljive rezultate. Predvideni proračun nakazuje vlaganja v raziskave in znanost, seveda v okviru možnosti in  pričakovanja, da se gospodarska 'slika' ne bo bistveno poslabšala«, je dejal predsednik vlade Marjan Šarec ob predstavitvi novega krio-elektronskega mikroskopa na Kemijskem inštitutu.

FOTO: Leon Vidic/delo
FOTO: Leon Vidic/delo

Komentarji: