L in O! Pred 50 leti se je v sobi 3420 rodil internet

Podiplomski študent je z ene strani Kalifornije na drugo uspešno poslal prvo digitalno sporočilo. 

Objavljeno
29. oktober 2019 13.25
Posodobljeno
29. oktober 2019 14.01
Charley Kline ob računalniku, podobnim Sigmi 7, s katerega je poslal prvo digitalo sporočilo. FOTO: Fred Prouser/Reuters
A. I.
A. I.
50 let nazaj se je zgodilo nekaj prelomnega, kar je v določenem segmentu zaznamovalo življenje slehernega prebivalca našega planeta. Charley Kline iz univerze UCLA je iz sobe 3420 znanstveniku s Stanforda Billu Duvallu na drugo stran Kalifornije poslal sporočilo. Nič posebnega ne bi bilo, če sporočilo ne bi bilo digitalno. Rodil se je arpanet, predhodnik interneta, kakršnega poznamo danes. 

Takrat se pravzaprav nihče ni prav dobro zavedal, za kako pomemben dogodek gre, niti Duvall in Kline ne. »Ne spomnim se ničesar pomembnega v zvezi s tem dogodkom,« je kasneje povedal Duvall. A komunikacijska povezava je bila dokaz, da se podatki lahko prenašajo v digitalnem svetu in da jih lahko prejme vsak, ki ima računalnik, piše Fast Company.

»Prvi test smo naredili 29. oktobra. Pričakovali smo, da nam bo vse skupaj vzelo kakšne tri dni,« je Duvall pojasnil, kako so se lotili poskusa. Nihče ni pričakoval, da bodo že tako hitro uspešni.

image
Rodil se je arpanet, predhodnik interneta, kakršnega poznamo danes. FOTO: Reuters 


Razvoj je bil bliskovit in poteka še danes, ko si življenja brez pametnega telefona, tablice in računalnika sploh ne znamo več predstavljati. Oprema, ki sta jo leta 1969 imela na voljo »pionirja«, je bila skorajda dekadentna.

Profesor Leonard Kleinrock, ki je prav tako sodeloval pri tem podvigu, je dejal, da je bil arpanet takrat v določenem smislu »otrok hladne vojne«, ki je sledil poletu Sputnika 1 - ta je znanstveni skupnosti in politiki po vsem svetu poslal pomembno politično sporočilo. Nebo ni več zgolj last ene ali druge države. 


L-O-G, nato se je sistem sesul


In kako je potekal prvi poskus? Charley Kline je naprej vtipkal črko L, nato pa v 650 kilometrov oddaljeni Stanford poklical Duvalla. Ali črko vidi tudi on? Da, videl jo je. Kline je potem vtipkal še črko O, ki je prav tako priletela do znanstvenika. Z UCLA je nato »poletela« še črka G, a se je sistem že sesul. Ko sta Kline in Duvall poskus ponovila, je šlo - prvi je namreč že lahko dostopal do podatkov, ki so bili shranjeni v računalniku na drugi strani Kalifornije. 

Sistem arpaneta je postavil znanstvenik Larry Roberts, ki je za BBC nekoč povedal, da ameriško obrambno ministrstvo ideje o arpanetu sploh ni sprejelo preveč dobro. Prepričani so bili celo, da je ta ideja grozna. 

Profesor Kleinrock je po uspešno izvedenem poskusu uspel pridobiti državna sredstva za razvoj mreže. Ostalo je zgodovina, ki pa je imela (in tudi še bo) tudi temne trenutke, predvsem z zasvojenostmi, ki jih je s seboj neizbežno prinesel svetovni splet, različnimi spletnimi zlorabami, pa tudi družbenimi omrežji, ki vedno bolj obvladujejo naša življenja.