Ligo morda zaznal zlitje črne luknje in nevtronske zvezde

Posodobljeni laserski observatorij gravitacijskih valov (LIGO) je aprila začel z novo serijo oprezanj za valovanji v prostor-času in v mesecu zaznal kar pet potencialnih kataklizmičnih dogodkov. Observatorija v ZDA – eden v Washingtonu in drugi v Louisiani – sta s pomočjo detektorja Virgo v Italiji med drugimi zaznala prve gravitacijske valove, ki so bili morda posledica zlitja črne luknje in nevtronske zvezde.



Detektorje so zadnjih 18 mesecev posodabljali, da so zdaj še bolj občutljivi in tako lahko ujamejo tudi zelo šibke ali zelo oddaljene signale. Trije rezultati kažejo, da je šlo za zlitja črnih lukenj, v enem primeru pa dveh supergostih nevtronskih zvezd, je pojasnil Patrick Brady, fizik z univerze Wisconsin-Milwaukee.

​Peti kandidat za potrditev gravitacijskih valov pa je bil še posebej zanimiv, saj je morda šlo za zlitje nevtronske zvezde in črne luknje, česar do zdaj še niso zaznali. Signal so ujeli 26. aprila letos. »A na žalost je bil precej šibek in zato bomo potrebovali več časa, da mu bomo prišli do dna. Bilo je tako, kot če bi nekdo v glasni kavarni zašepetal. Težko bi določili izgovorjeno besedo, morda se ne bi mogli niti strinjati, da je nekdo nekaj rekel,« je dodal.

»Združevanje človeških virov in znanstvenih instrumentov se je znova izkazal za recept za neprimerljiv znanstveni mesec. In trenutno opazovanje bo trajalo še 11 mesecev,« je poudaril Giovanni Prodi z italijanskega instituta za fiziko (INFN).



Od leta 2015, ko so prvič sploh zaznali gravitacijske valove, je mreža opazovalnic skupno pridobila podatke o 13 zlitjih črnih lukenj, dveh zlitij nevtronskih zvezd in zdaj torej še o domnevnem zlitju črne luknje in nevtronske zvezde.  

Ko se zlijeta črni luknji, se ob tem sprosti valovanje v prostor-času, kar poznamo kot gravitacijske valove. Ob zlitju dveh nevtronskih zvezd, poleg valov nastane še svetlobna sled, kar je bila velika novica avgusta 2017, ko sta LIGO in Virgo zaznala valove, nato pa je še 70 teleskopov po vsem svetu ujelo svetlobo v najrazličnejših valovnih dolžinah.

V zadnjih dveh domnevnih primerih zlitja nevtronskih zvezd, so za svetlobno sledjo znova oprezali številni teleskopi, a vira niso našli. »Iskanje izbruha svetlobe ob gravitacijskem valu je velik izziv, saj je treba v zelo kratkem času pokriti veliko neba in ujeti hitro spremembo v svetlobi. A stopnja zaznanih zlitij nevtronskih zvezd kaže, da bo v prihodnjih letih še veliko možnosti za odkritje tudi svetlobnih izbruhov,« je razložil Brady.