Ljudje številne sesalce znova pregnali v noč
Naše dejavnosti v naravi, denimo pohodništvo, so sesalce prisilile k temu, da so postali dejavnejši ponoči. Posledice za ekosisteme bi bile lahko občutne.
Odpri galerijo
Divji prašič FOTO: Shutterstock
Ljudje smo brez dvoma posegli v življenjske navade številnih živih bitij na tem planetu. Študija, ki so jo objavili v reviji Science, kaže, da je človeška dejavnost sesalce prisilila tudi k temu, da so postali dejavnejši ponoči, ko se vendarle odmaknemo iz narave.
Študija se je osredotočila na 62 vrst po vsem svetu in ugotovila, da so bili ob prisotnosti človeka sesalci manj časa dejavni podnevi, zato pa toliko bolj ponoči – takrat so bili bolj dejavni tudi sesalci, ki jih tako in tako uvrščajo med nočne živali. Strokovnjaki, kot izsledke povzemajo v Guardianu, opozarjajo, da to ne vpliva le neposredno na preučevane živali, ampak tudi na druge v verigi.
Avtorica Kaitlyn Gaynor je za Guardian pojasnila, da rezultati spominjajo na davno minule čase, ko so se sesalci podnevi na dan upali šele po izumrtju dinozavrov. Zdaj smo ljudje tista »vseprisotna zastrašujoča sila na planetu in silimo druge sesalce nazaj v nočni čas«, je pokomentirala.
Nadaljevala je, da bi ta sprememba lahko vplivala na odnose med vrstami. Kalifornijski kojoti tako po njenih besedah zdaj že izbirajo hrano med nočnimi živalmi, kot so miši, podgane in zajci, namesto ptic ali veveric, ki so dejavnejše podnevi. Dodala je še, da bi lahko imele na dan navajene živali ponoči večje težave pri iskanju hrane, izogibanju plenilcem ali iskanju partnerja. To bi lahko ogrozilo njihove možnosti za preživetje.
Chris Carbone iz zoološkega inštituta v Londonu, ki ni bil član raziskovalne ekipe, je za Guardian povedal, da opažajo trend spreminjanja. Do zdaj so strokovnjaki vseskozi opozarjali na izgubo življenjskega prostora, zdaj pa govorimo o izgubi časa, je dejal in dodal, da bi morda morali razmišljati o omejevanju časa, do kdaj se lahko človek nahaja na nekem naravnem območju. Za Guardian je spomnil na lastno raziskavo, ki je pokazala, da so ježi, ki so sicer nočne živali, ponoči dejavnejši dlje v londonskih parkih, ki so v temnem delu dneva zaprti za ljudi.
V študiji so analizirali podatke 76 študij o 62 vrstah s šestih celin. Primerjali so podatke aktivnosti živali, zbrane s kamerami, opazovanjem, telemetričnimi ovratnicami in drugimi metodami. To so nato primerjali s podatki, kdaj so bili prisotni ljudje (šlo je za dejavnosti, kot so lov, pohodništvo, gradnja cest in podobno). Večina dejavnosti je potekala podnevi. Čeprav je človek na posamezne živalske vrste vplival različno, so v povprečju ugotovili, da se je dejavnost živali ponoči povečala za 1,36-krat. Povečanje nočne aktivnosti so zaznali v 83 odstotkih od 141 meritev, še navaja Guardian.
Ugotovili so še, da živali niso razlikovale, ali so bile zaradi dejavnosti v neposredni nevarnosti ali ne. Sprememba vedenja prav tako ni bila povezana z velikostjo sesalca, tipom habitata ali s tem, da je žival meso- oziroma rastlinojeda.
Študija se je osredotočila na 62 vrst po vsem svetu in ugotovila, da so bili ob prisotnosti človeka sesalci manj časa dejavni podnevi, zato pa toliko bolj ponoči – takrat so bili bolj dejavni tudi sesalci, ki jih tako in tako uvrščajo med nočne živali. Strokovnjaki, kot izsledke povzemajo v Guardianu, opozarjajo, da to ne vpliva le neposredno na preučevane živali, ampak tudi na druge v verigi.
Avtorica Kaitlyn Gaynor je za Guardian pojasnila, da rezultati spominjajo na davno minule čase, ko so se sesalci podnevi na dan upali šele po izumrtju dinozavrov. Zdaj smo ljudje tista »vseprisotna zastrašujoča sila na planetu in silimo druge sesalce nazaj v nočni čas«, je pokomentirala.
Nadaljevala je, da bi ta sprememba lahko vplivala na odnose med vrstami. Kalifornijski kojoti tako po njenih besedah zdaj že izbirajo hrano med nočnimi živalmi, kot so miši, podgane in zajci, namesto ptic ali veveric, ki so dejavnejše podnevi. Dodala je še, da bi lahko imele na dan navajene živali ponoči večje težave pri iskanju hrane, izogibanju plenilcem ali iskanju partnerja. To bi lahko ogrozilo njihove možnosti za preživetje.
Bi morali omejiti čas, ko je človek lahko prisoten v naravi?
Jež FOTO: Shutterstock
Chris Carbone iz zoološkega inštituta v Londonu, ki ni bil član raziskovalne ekipe, je za Guardian povedal, da opažajo trend spreminjanja. Do zdaj so strokovnjaki vseskozi opozarjali na izgubo življenjskega prostora, zdaj pa govorimo o izgubi časa, je dejal in dodal, da bi morda morali razmišljati o omejevanju časa, do kdaj se lahko človek nahaja na nekem naravnem območju. Za Guardian je spomnil na lastno raziskavo, ki je pokazala, da so ježi, ki so sicer nočne živali, ponoči dejavnejši dlje v londonskih parkih, ki so v temnem delu dneva zaprti za ljudi.
Na spremembe, kot opozarjajo avtorji, bi lahko vplivali tudi drugi dejavniki, kot sta dostopnost hrane ali svetlobno onesnaževanje.
V študiji so analizirali podatke 76 študij o 62 vrstah s šestih celin. Primerjali so podatke aktivnosti živali, zbrane s kamerami, opazovanjem, telemetričnimi ovratnicami in drugimi metodami. To so nato primerjali s podatki, kdaj so bili prisotni ljudje (šlo je za dejavnosti, kot so lov, pohodništvo, gradnja cest in podobno). Večina dejavnosti je potekala podnevi. Čeprav je človek na posamezne živalske vrste vplival različno, so v povprečju ugotovili, da se je dejavnost živali ponoči povečala za 1,36-krat. Povečanje nočne aktivnosti so zaznali v 83 odstotkih od 141 meritev, še navaja Guardian.
Ugotovili so še, da živali niso razlikovale, ali so bile zaradi dejavnosti v neposredni nevarnosti ali ne. Sprememba vedenja prav tako ni bila povezana z velikostjo sesalca, tipom habitata ali s tem, da je žival meso- oziroma rastlinojeda.
