Lov za kamnom s črno skorjico in svetlo notranjostjo
Meteoriti so neprecenljivi za znanost, na spletu pa bi zanje dobili le nekaj deset evrov.
Odpri galerijo
Primerek meteorita z Jesenic. Za meteorite je značilna temna zunanjost in svetla notranjost. FOTO: Roman Šipić/Delo
Nekje na jugu Slovenije v širši okolici Mirne Peči najverjetneje ležijo ostanki vesoljskega kamna, ki je prejšnji petek eksplodiral nad Dolenjsko in delom Hrvaške. Astronomi analizirajo posredovane posnetke in izračunano pot meteorida skozi atmosfero, da bi čim bolj natančno določili območje (enega izmed zemljevidov je pripravil ljubiteljski astronom Jim Goodall), saj je to ključno, da nekaj centimetrov, morda decimetrov velike meteorite tudi najdejo. Terensko iskanje na več kvadratnih kilometrih velikem območju je zamudno, možnosti za uspeh pa minimalne, če se iskalcem ravno ne nasmehne neverjetna sreča.
Najdba je neprecenljiva, a ne merjeno v denarju, ampak v znanstvenem in naravovarstvenem pomenu. Že če na hitro pobrskamo po spletu, ugotovimo, da se delci meteoritov prodajajo za le nekaj deset evrov, meteorite, ki so ostanki iz časov rojevanja osončja, nam vesolje podari, da jih raziščemo in morda ugotovimo kaj novega o zgodovini in nas samih.
Meteorit na tleh lahko prepoznamo, ker ponavadi izstopa med kamni v okolici. Na zunaj so temni – črni ali temno rjavi, saj so prekriti z žgalno skorjo, poudari dr. Miha Jeršek, vodja kustodiata za geologijo v Prirodoslovnem muzeju, kjer hranijo nekaj kosov slovenskih meteoritov. Skorja nastane, ko letijo skozi atmosfero z veliko hitrostjo in začnejo izgorevati. Notranjost pa je svetla.
Glede na sestavo poznamo različne meteorite: kovinske – železove in nikljeve, in kamnite, med katerimi prevladujejo silikati. Posebnost je tudi, da so vsi naravno magnetni, kar lahko hitro preverimo z občutljivo kompasovo iglo.
V Sloveniji smo do zdaj našli štiri različne meteorite. Prvega že davnega leta 1908, ko so v Avčah našli redek kovinski meteorit, ki ga zdaj hranijo na Dunaju. Leta 2009 je nato sledila najdba jeseniškega meteorita. Na njegovi površini jeseniškega so za meteorite značilne kroglaste tvorbe ali hondrule, ki jih na Zemlji še nismo odkrili. Pri teh se je tudi videlo, kako pomembno je, da meteorite čim prej najdemo, da jih ne načnejo naravni zemeljski procesi.
»Jeseniški je bil v gozdu približno dva meseca od padca do najdbe in so se že začeli procesi preperevanja. Železovi minerali namreč hitro oksidirajo,« pojasni Jeršek. Pri jeseniškem primerku so našli več kosov – nekaj fragmentov je razpadlo na tleh, da je bila takoj videti značilna svetla notranjost, drugi najdeni del pa je bil temnejši, očitno se je odluščil že med padanjem. Novembra 2009 so v Poljanski dolini našli meteorit Javorje, septembra 1992 pa je planinec med vzponom proti Češki koči našel meteorit Jezersko.
Kako prepoznati meteorit?
Jeršek še pove, da dobivajo veliko klicev posameznikov, da so našli nenavadno kamenje, a do zdaj dolenjskega meteorita še niso odkrili.
Po izračunih je bil kamen pred eksplozijo težak od pet do šest ton, premer pa je imel od enega do dveh metrov, kar ga uvršča med relativno velike. Vsekakor je to največji instrumentalno opazovan bolid pri nas, poudarja dr. Jure Atanackov z Geološkega zavoda Slovenije. Globalno gledano pa je takšnih dogodkov v povprečju deset na leto, tako da lahko po verjetnostnem izračunu podobno veliko vesoljsko pošiljko na naših tleh pričakujemo šele čez 1500 let. Vesoljski »obiskovalec« je eksplodiral na višini okoli 34,5 kilometra, pri tem se je sprostilo toliko energije, kot če bi eksplodiralo 0,34 kilotone TNT.
Koliko mase je preživelo pot do tal, je po njegovih besedah težko povedati, a najverjetneje gre za okoli en odstotek prvotne mase. V tem primeru bi bilo na tleh meteoritov za nekaj kilogramov. Je pa, kot poudarja, iz posnetkov razvidna močna fragmentacija meteoroida. Najverjetneje tako ne gre pričakovati, da bi se iskalci spotaknili ob kakšen zelo velik kos.
Meteoriti so naravna vrednota in so deležni varstva, je jasen mag. Teo Hrvoje Oršanič, direktor Zavoda RS za varstvo narave. Vsako najdbo je treba sporočiti ustrezni organizaciji, v tem primeru je to zavod za varstvo narave. Z zelo posebnim kamnom je treba ravnati previdno, da se ne poškoduje ali uniči, nikakor jih ni dovoljeno prodajati ali jih odnesti iz države. Kazni so relativno visoke, od dva tisoč do deset tisoč, če ga, denimo, poskuša najditelj prodati, če pa ga namerno razbije, pa celo od deset tisoč do petdeset tisoč evrov.
Najdba je neprecenljiva, a ne merjeno v denarju, ampak v znanstvenem in naravovarstvenem pomenu. Že če na hitro pobrskamo po spletu, ugotovimo, da se delci meteoritov prodajajo za le nekaj deset evrov, meteorite, ki so ostanki iz časov rojevanja osončja, nam vesolje podari, da jih raziščemo in morda ugotovimo kaj novega o zgodovini in nas samih.
Kako prepoznamo meteorit
Meteorit na tleh lahko prepoznamo, ker ponavadi izstopa med kamni v okolici. Na zunaj so temni – črni ali temno rjavi, saj so prekriti z žgalno skorjo, poudari dr. Miha Jeršek, vodja kustodiata za geologijo v Prirodoslovnem muzeju, kjer hranijo nekaj kosov slovenskih meteoritov. Skorja nastane, ko letijo skozi atmosfero z veliko hitrostjo in začnejo izgorevati. Notranjost pa je svetla.
Glede na sestavo poznamo različne meteorite: kovinske – železove in nikljeve, in kamnite, med katerimi prevladujejo silikati. Posebnost je tudi, da so vsi naravno magnetni, kar lahko hitro preverimo z občutljivo kompasovo iglo.
V Sloveniji smo do zdaj našli štiri različne meteorite. Prvega že davnega leta 1908, ko so v Avčah našli redek kovinski meteorit, ki ga zdaj hranijo na Dunaju. Leta 2009 je nato sledila najdba jeseniškega meteorita. Na njegovi površini jeseniškega so za meteorite značilne kroglaste tvorbe ali hondrule, ki jih na Zemlji še nismo odkrili. Pri teh se je tudi videlo, kako pomembno je, da meteorite čim prej najdemo, da jih ne načnejo naravni zemeljski procesi.
Meteorit Avče hrani Prirodoslovni muzej na Dunaju. FOTO: Darko Juhant
»Jeseniški je bil v gozdu približno dva meseca od padca do najdbe in so se že začeli procesi preperevanja. Železovi minerali namreč hitro oksidirajo,« pojasni Jeršek. Pri jeseniškem primerku so našli več kosov – nekaj fragmentov je razpadlo na tleh, da je bila takoj videti značilna svetla notranjost, drugi najdeni del pa je bil temnejši, očitno se je odluščil že med padanjem. Novembra 2009 so v Poljanski dolini našli meteorit Javorje, septembra 1992 pa je planinec med vzponom proti Češki koči našel meteorit Jezersko.
Kako prepoznati meteorit?
Jeršek še pove, da dobivajo veliko klicev posameznikov, da so našli nenavadno kamenje, a do zdaj dolenjskega meteorita še niso odkrili.
Iskanje meteorita na terenu je zamudno, zato je določitev čim bolj natančne lokacije padca nujna. V iskalni akciji smo se opirali na zemljevid Jima Goodalla. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Kaj je preživelo pot skozi atmosfero?
Po izračunih je bil kamen pred eksplozijo težak od pet do šest ton, premer pa je imel od enega do dveh metrov, kar ga uvršča med relativno velike. Vsekakor je to največji instrumentalno opazovan bolid pri nas, poudarja dr. Jure Atanackov z Geološkega zavoda Slovenije. Globalno gledano pa je takšnih dogodkov v povprečju deset na leto, tako da lahko po verjetnostnem izračunu podobno veliko vesoljsko pošiljko na naših tleh pričakujemo šele čez 1500 let. Vesoljski »obiskovalec« je eksplodiral na višini okoli 34,5 kilometra, pri tem se je sprostilo toliko energije, kot če bi eksplodiralo 0,34 kilotone TNT.
Primerjava sproščene energije.
Koliko mase je preživelo pot do tal, je po njegovih besedah težko povedati, a najverjetneje gre za okoli en odstotek prvotne mase. V tem primeru bi bilo na tleh meteoritov za nekaj kilogramov. Je pa, kot poudarja, iz posnetkov razvidna močna fragmentacija meteoroida. Najverjetneje tako ne gre pričakovati, da bi se iskalci spotaknili ob kakšen zelo velik kos.
Kaj narediti, če ga najdemo
Meteoriti so naravna vrednota in so deležni varstva, je jasen mag. Teo Hrvoje Oršanič, direktor Zavoda RS za varstvo narave. Vsako najdbo je treba sporočiti ustrezni organizaciji, v tem primeru je to zavod za varstvo narave. Z zelo posebnim kamnom je treba ravnati previdno, da se ne poškoduje ali uniči, nikakor jih ni dovoljeno prodajati ali jih odnesti iz države. Kazni so relativno visoke, od dva tisoč do deset tisoč, če ga, denimo, poskuša najditelj prodati, če pa ga namerno razbije, pa celo od deset tisoč do petdeset tisoč evrov.
