Lovci na slepe potnike v rastlinah

Nacionalni inštitut za biologijo s širokim znanjem poskrbi, da na krožnik dobimo zdravo hrano.

Objavljeno
20. februar 2020 08.00
Posodobljeno
20. februar 2020 08.00
Mlada raziskovalka Olivera Maksimović Carvalho Ferreira v laboratoriju za analizo hrane ob mladih rastlinah krompirja. Foto Jože Suhadolnik
Kdor je kdaj potoval v tuje dežele, na primer v Avstralijo ali Novo Zelandijo, ob pristanku ni mogel spregledati neštetih opozoril, da ni dovoljeno vnašati rastlin, vzorcev zemlje, hrane in podobnega. Izurjeni psi v letališki zgradbi v prtljagi ne odkrivajo le mamil in drugih nevarnih snovi, temveč tudi tujerodne organizme. Virusi, bakterije, glive in drugi majceni, očem nevidni mikrobi, ki lahko ogrozijo ljudi ali živalski in rastlinski svet, potujejo brez potnega lista.

  • Nacionalni inštitut za biologijo letos praznuje 60 let od ustanovitve.
  • Med drugim se ukvarjajo z raziskovanjem zdravja oziroma bolezni rastlin.
  • NIB je tudi član referenčnih evropskih laboratorijev za to področje.


V koprskem pristanišču, ki je ena glavnih vstopno-izstopnih točk za evropski trg, inšpektorji še pred raztovorom rastlin, naj so to semena, plodovi, vrtnine ali poljščine, odvzamejo vzorce ter jih skrbno zapakirane pošljejo na Nacionalni inštitut za biologijo v Ljubljani, na testiranje glede morebitnih okužb. NIB, ki letos praznuje 60 let delovanja, ima dolgo tradicijo prav v raziskovanju zdravja oziroma bolezni rastlin. Je nacionalni referenčni laboratorij, imenovan pa je bil tudi v prva evropska referenčna laboratorija za odkrivanje povzročiteljev bolezni rastlin; eden se ukvarja z virusi, viroidi in fitoplazmami, drugi z bakterijami.

Pogosto pozabimo, da rastline lahko zbolijo tako kot ljudje in živali, zato skrb za njihovo zdravje ni nič manj pomembna kot medicina za človeka in veterina za živali. Pozornost do zdravja rastlin – edinih organizmov, ki spreminjajo sončno energijo v organske snovi – pripomore k zmanjševanju lakote in revščine, zaščiti okolja in povečevanju ekonomske razvitosti. A vse več okužb, ki jih vedno težje zajezimo, nas mora skrbeti. Zaradi rastlinskih bolezni in škodljivcev se vsako leto izgubi do 40 odstotkov svetovnih prehranskih pridelkov. Okužene rastline niso primerne za prodajo in uporabo zaradi neprimerne oblike, teksture, barve, nezmožnosti cvetenja, tvorbe plodov in semen ali celo zaradi strupenosti, ki jo povzroči okužba.
 

image
Dr. Maja Ravnikar Foto Igor Zaplatil
Trdovratni vsiljivci


40 %

prehranskih
pridelkov
je vsako leto
uničenih
zaradi
rastlinskih
bolezni in
škodljivcev
»Najbolj nas skrbijo povzročitelji bolezni, ki jih na našem ozemlju še nimamo, po izkušnjah drugih držav pa vemo, da v primeru njihovega vnosa in poznejše ustalitve lahko nastanejo velike ekonomske izgube. Tak je denimo virus grbančavosti plodu paradižnika, ki je bil prvič identificiran v Jordaniji leta 2015, prva bolezenska znamenja okužbe so opazili leto prej v Izraelu. V Evropi je bil prvič odkrit leta 2018 v Nemčiji in Italiji, lani pa potrjen še na Nizozemskem, v Turčiji, Grčiji, Angliji in Španiji. V Izraelu je razširjen v več regijah, tudi v glavnem pridelovalnem območju paradižnika, od koder uvažamo paradižnik in papriko v EU prek Luke Koper,« pojasnjuje dr. Maja Ravnikar, na Nibu vodja oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo.

Kot razlaga sogovornica, je virus zelo težko izkoreniniti, zato je treba poskrbeti, da v Slovenijo sploh ne bo prišel oziroma ga je v primeru okužbe nujno čim prej zaznati in izvesti ustrezne fitosanitarne ukrepe. Virus je zaradi vseh neugodnih lastnosti uvrščen na opozorilni seznam Eppo, evropske in mediteranske organizacije za varstvo rastlin, ki ima 52 držav članic in dve opazovalki. Minulo jesen so bili za celotno Evropsko unijo sprejeti tudi dodatni nujni ukrepi za preprečevanje širjenja okužbe na vsem omenjenem območju.

Številni povzročitelji bolezni se širijo s prenašalci, najpogosteje žuželkami. Ravnikarjeva spomni na izkušnjo iz preteklosti, »ki se ne bi smela ponoviti«. Povezana je z vnosom novih žuželk in zlato trsno rumenico, ki je škodljiva, čeprav nosi zveneče ime. Fitoplazma, ki na vinski trti povzroča to okužbo, je bila v Evropi najverjetneje prisotna že zelo dolgo, škodo pa je začela povzročati šele z vnosom drobne žuželke – ameriškega škržatka iz Amerike; ta namreč učinkovito raznaša fitoplazmo z okuženih trt na zdrave.
 

image
Foto Jože Suhadolnik
Majcene bakterije, velike skrbi


Podobno nevarna za rastlinstvo, škodo v kmetijstvu in pri drugih deležnikih v pridelovalni in predelovalni prehranski verigi je bakterija Xylella fastidiosa, ena najbolj nevarnih v rastlinskem svetu, saj lahko okuži več kot 350 vrst rastlin. Med njimi so gospodarsko pomembne kmetijske rastline, kot so oljka, vinska trta, mandljevec, sliva, breskev, češnja. Bakterijo lokalno širijo žuželčji prenašalci, med drugim tudi na okrasne in prostorastoče rastline, na večje razdalje pa se bolezen širi z okuženimi sadikami, podtaknjenci in cepiči.

Bolj kot zapleteno ime bakterije so v širši javnosti, predvsem pa med oljkarji, znane njene posledice, na primer sindrom hitrega propadanja oljk, ki se je v zadnjem času pojavil v Franciji, Španiji in Italiji. Poročajo, da je ta bakterija že močno poškodovala skoraj odstotek od 750 milijonov oljk, kolikor jih raste na svetu, do leta 2017 samo v južni Italiji 6,5 milijona oljčnih dreves. Ker bakterija okužuje nekaj sto rastlinskih vrst, med drugim gozdno drevje in mestno zelenje, kar se prav tako kaže z značilnim ožigom listov ter postopnim propadanjem rastlin, ocenjujejo, da je v petih letih opustošila 500 kvadratnih kilometrov površin in povzročila milijardno škodo. Bakterija je na seznamu karantenskih škodljivih organizmov, za katere so predpisani ukrepi za preprečevanje vnosa v državo in njihovega širjenja.
 

Bolje preprečiti kot zdraviti


Zaradi spremenjenih podnebnih razmer, rasti mednarodnega trgovanja, množičnih potovanj in drugih razlogov se tudi v Evropi širijo rastlinske bolezni in škodljivci, ki jih prej nismo poznali. To zahteva sistematične preventivne ukrepe, ki so po besedah Ravnikarjeve bistveno cenejši od blaženja posledic epidemij. Pri tem igrajo pomembno vlogo evropski referenčni laboratoriji za delo z mikroorganizmi, katerih del je tudi NIB. Ravnikarjeva pojasnjuje, da imajo sodelavci oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo vodilno vlogo pri razvoju novih postopkov za zgodnje odkrivanje mikrobov. Vključeni so v celo vrsto mednarodnih projektov, pri katerih pridobivajo nova spoznanja o biologiji in epidemiologiji povzročiteljev bolezni. Zadnja leta veliko pozornost namenjajo visokozmogljivim metodam sekvenciranja, ki omogočajo odkrivanje vseh nukleinskih kislin v najrazličnejših vzorcih in preverjanje prisotnosti različnih živih bitij, tudi povzročiteljev bolezni. Tako so odkrili več takih mikroorganizmov v vodi na iztoku čistilnih naprav.
 

image
Foto Jože Suhadolnik
Mreženje znanja


Na Nibu znanje prenašajo na druge. Lani so organizirali dve preverjanji usposobljenosti nacionalnih referenčnih laboratorijev v Evropski uniji za določanje fitoplazme, povzročiteljice zlate trsne rumenice, in bakterije, ki povzroča ožig oljk. Laboratorijem so posredovali priporočila o izboru testov, postopkov in druge predloge. Letos bodo zanje pripravili tudi praktično usposabljanje.

Opozarjajo, da je treba z vlaganjem v znanje okrepiti službo za varstvo rastlin, od pregledovanja na terenu in vzorčenja do diagnostike in raziskav, ki omogočajo poznavanje biologije mikrobov, zagotavljajo gojenje odpornih rastlin s čim manj škodljivimi posegi v naravo in druge ukrepe za varovanje zdravja rastlin. Kot poudarja dr. Maja Ravnikar, tudi slovenska znanost ponuja nove izzive, kot so spremljanje bolezni s kontrolo presesanega zraka, pregled z droni, letali in sateliti, odkrivanje mikrobov v vodotokih in vodi za namakanje ter vzgoja odpornih rastlin.

Zelo pomembno je ozaveščanje najširše javnosti, zakaj iz tujih okolij ne smemo prinašati semen, plodov, cvetja in hrane, tako se namreč lahko širijo rastlinske bolezni in škodljivci. Prav tako odsvetujejo naročanje semen in rastlin po spletu, saj je ta pot dokazano lahko vir znanih in neznanih za rastline škodljivih mikroorganizmov.