Luno je »jedla« Zemljina senca

Vsi, ki smo danes zjutraj vstali nekoliko bolj zgodaj in se ozrli v polno luno, smo lahko po 4.33 začeli spremljati, kako je lune vse manj. Takrat se je namreč začel delni lunin mrk. Nebo je bilo sicer zastrto s puščavskim peskom, prav tako je luna že bila v fazi zahajanja, sonce pa vzhajanja, zato je bilo le težko ujeti vrhunec delnega mrka nekaj po šesti uri, ko je Zemljina senca prekrila skoraj 93 odstotkov Luninega premera. Drugod po svetu so imeli boljše pogoje za spremljanje, kar si lahko ogledate na objavljenih fotografijah. 

Mrk nad Kalifornijo FOTO: David Swanson AFP

Lunin mrk se zgodi, ko je Zemlja točno med Soncem in Luno, pri čemer se Luna znajde v Zemljini senci. Takrat mora biti v fazi polne lune oziroma ščipa. V tem času mora biti zelo blizu ali točno na ekliptični ravnini. Mrki se ne zgodijo vsak mesec, ker so nebesna telesa glede na ravnino drugih teles nagnjena. Zemlja okoli Sonca kroži v ravnini, ki jo imenujemo ekliptika. Lunina tirnica okrog Zemlje je na ekliptiko nagnjena za približno pet stopinj.

Poljska FOTO: Kacper Pempel Reuters  

Med popolnim mrkom se luna obarva rdečkasto. FOTO: Jack Guez AFP

Luna nad Španijo FOTO: Borja Suarez Reuters  

Nekateri prihodnji mrki 

Sončni in lunini mrki nastopajo v parih. Običajno dva tedna pred ali po sončnem mrku nastopi še lunin mrk. 

FOTO: Louiza Vradi Reuters  

Prihodnje leto iz naših krajev žal ne bo videti nobenega od mrkov. Prihodnje leto bo zagotovo med spektakularnejšimi nebesnimi dogodki popolni sončni mrk, ki bo 2. avgusta 2027. Pas vidnosti popolnega mrka bo tekel čez Gibraltarsko ožino med Španijo in Marokom in se nadaljeval čez dele severne Afrike in Bližnjega vzhoda. Ta mrk bo najdaljši sončni mrk v tem stoletju. Na območju Egipta bo trajal šest minut in 23 sekund. 

Zanimiv bo kolobarjast sončni mrk 26. januarja 2028, ki bo viden v nekaterih delih Južne Amerike, Atlantskega oceana, Portugalske, Maroka in Španije. Ognjeni obroč nastane, ko je navidezna velikost Lune manjša kot od Sonca. Premer Sonca je približno štiristokrat večji od premera Lune, vendar je Sonce hkrati tudi približno štiristokrat dlje od Zemlje kot Luna. Zaradi tega sta njuni navidezni velikosti na našem nebu skoraj enaki. Ker se Luna po eliptični tirnici Zemlji enkrat približa in drugič oddalji, je včasih navidezno premajhna, da bi Sonce povsem zakrila, in takrat opazujemo kolobarjasti sončni mrk. Popolni sončni mrk bo leta 2028 nastopil še 22. julija, a ga bodo lahko opazovali predvsem prebivalci Avstralije. 

Popolni lunin mrk pa bo na silvestrovo leta 2028. Delno bodo njegove faze vidne tudi iz Slovenije. Na opazovanje vseh faz luninega popolnega mrka iz Slovenije pa bo treba počakati na 20. december 2029. Popolni sončni mrk pa bodo iz Slovenije lahko opazovali šele 3. septembra 2081, no, vmes bo še nekaj delnih.