Madžarski astronavt v Sloveniji: Izstrelitev je združevalni trenutek za narod

Tibor Kapu je lani kot specialist na odpravi Axiom 4 poletel na Mednarodno vesoljsko postajo in postal tretji Madžar v zgodovini, ki je poletel v vesolje. Te dni se s kolegom, rezervnim astronavtom Gyulom Cserényijem mudi v Sloveniji, med drugim sta sodelovala na dogodkih v Centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanju in Lisztovem inštitutu v Ljubljani, kjer sta mlade navduševala za izbiro kariere na področju znanosti, inženirstva in tehnologije. Na Lisztovem inštitutu – Madžarskem kulturnem centru Ljubljana so ob tej priložnosti odprli fotografsko razstavo programa Hunor, ki bo na ogled do 8. maja.  

Obiskala sta tudi ljubljansko fakulteto za strojništvo, kjer so jima predstavili nekatere zanimive vesoljske projekte. 

Strojni inženir in astronavt Tibor Kapu je eden najvidnejših predstavnikov nove generacije madžarskega vesoljskega raziskovanja. Kot raziskovalni astronavt programa Hunor (Hungarian to Orbit) je na postaji preživel 18 dni (plus dva dni potovanja na postajo in z nje), kjer je izvajal številne znanstvene poskuse, v sodelovanju z madžarskimi raziskovalnimi institucijami in industrijo. Program predstavlja nacionalno pobudo za razvoj raziskovalnih in tehnoloških zmogljivosti na področju vesoljskih dejavnosti ter vključevanje Madžarske v mednarodne vesoljske misije. 

Poveljnica odprave Axiom 4 z raketo falcon 9 in kapsulo dragon je bila Peggy Whitson, ki je najizkušenejša ameriška astronavtka. Pilot je bil Šubhanšu Šukla iz Indije, Sławosz Uznański-Wiśniewski iz Poljske je bil tako kot Kapu specialist odprave. »Imel sem privilegij leteti v tako pisani postavi, s čimer smo pokazali, kako pomembno je mednarodno sodelovanje,« je dejal Kapu. 

Madžarska vesoljska dejavnost ima pravzaprav dolgo zgodovino. Pionirski poskus z lunarnim radarjem Zoltána Bayja leta 1946, svetovno znane aerodinamične raziskave Tódorja Kármána (po njem je imenovana tudi ločnica, ki označuje začetek vesolja) in razvoj dozimetričnega sistema Pille so prispevali k prepoznavnosti Madžarske v raziskovanju vesolja.

Leta 1980 je polet Bertalana Farkasa odprl novo poglavje v madžarski vesoljski zgodovini. S tem poletom je Madžarska postala sedma država, ki je dosegla vesolje, je spomnil Kapu. (Kot drugega Madžara, ki je poletel v vesolje, lahko štejemo madžarsko-ameriškega milijarderja Charlesa Simonyija, ki je na Mednarodno vesoljsko postajo poletel dvakrat, in sicer z ruskimi sojuzi aprila 2007 in oktobra 2008, vendar v nasprotju s Farkasem in Kapujem ni šlo za raziskovalni odpravi, ampak za turistična poleta, ki si ju je milijarder, živeči v ZDA, plačal iz lastnega žepa.)

Tibor Kapu med upravljanjem roverja na fakulteti za strojništvo. FOTO: Matej Družnik

»Kar 45 let je morala država čakati, da je njen astronavt ponovno odšel v vesolje, kar je res dolgo časa. Vendar pa je to zdaj nekaj, kar bi radi ponovili v kratkem. Madžarska je bila tudi prva država iz regije, ki so jo po razpadu Sovjetske zveze povabili že leta 1991 v Evropsko vesoljsko agencijo, a smo se ji kot polnopravni člani pridružili šele leta 2015. Tudi ta vrzel je prevelika, zato zdaj naša mednarodna sodelovanja želimo le še krepiti,« je poudaril Kapu. 

Od inženirja do astronavta

Strojni inženir je v svoji karieri deloval v farmacevtski in logistični industriji ter delal pri razvoju hibridnih avtomobilskih baterij v avtomobilski industriji. Njegova poklicna pot ga je popeljala tudi v Belgijo in Združene države Amerike, kjer je dodatno izpopolnil svoje znanje na področju naprednih tehnologij. Od leta 2022 do začetka madžarskega astronavtskega programa se je v podjetju za vesoljsko tehnologijo osredotočal na zaščito pred vesoljskim sevanjem. 

Leta 2023 se je uvrstil med štiri Madžare, izbrane za astronavtski program Hunor. »Prijavilo se je 247 kandidatov, postopek prijave pa je bil zelo, zelo strog. V 14 mesecih so izbrali štiri kandidate za astronavte. In vsi štirje smo začeli osnovno usposabljanje, ki je trajalo prav tako 14 mesecev, na koncu sem bil jaz srečnež, izbran za polet. Po tem smo začeli specifično usposabljanje za misijo v Houstonu z omenjeno posadko. Celoten proces je torej trajal tri leta. Veliko smo se naučili. Zato sem zelo vesel, da smo danes lahko delili naše izkušnje s slovenskimi študenti in raziskovalci,« je poudaril Kapu.

V pripravah so kandidati na Madžarskem opravili teoretično, tehnično in znanstveno usposabljanje. Sodelovali so pri vajah preživetja, ki jih je organizirala madžarska vojska, ter se izkazali v simulacijah ničelne gravitacije, akrobatskega letenja, letenja z lovskimi letali in v napravi za simulacijo pospeškov. 

Od leve: Gyula Cserényi, Tanja Permozer, Miha Brojan in Tibor Kapu FOTO: Matej Družnik  

Izstrelitev odprave Axiom-4 je potekala 25. junija lani iz Kennedyjevega vesoljskega centra na Floridi. Tibor Kapu in njegovi kolegi so se 26. junija priključili na Mednarodno vesoljsko postajo, kjer so se pridružili sedemčlanski posadki. Kapsula dragon se je 15. julija vrnila na Zemljo, ko je uspešno pristala v Tihem oceanu.

»Navdih je del vesoljskih odprav. Ko država pošlje svojega nacionalnega astronavta v vesolje, je to nekaj, kar lahko imenujemo združevalni trenutek za narod. Ko je lani poleti potekal moj polet, je bil celoten narod v solzah. Narod je bil pred ekrani in je gledal tisto raketo, ki je odhajala v vesolje. Tak trenutek bi želel tudi Sloveniji,« je dejal Kapu. Slovenija nima lastnega astronavtskega programa, lahko pa se slovenski državljani prijavijo na razpise Evropske vesoljske agencije. 

Gyula Cserényi, ki je bil rezervni astronavt, je poudaril, da je mednarodno sodelovanje temelj vesoljskih znanosti. »Madžarska in Slovenija sta sosedi in menim, da je pomembno, da sodelujemo in se učimo drug od drugega. Veselilo nas je, da smo videli vaše dosežke, in upamo, da se bodo v prihodnosti morda odprle nove priložnosti sodelovanja.«  

Vodja Slovenske vesoljske pisarne pri ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Tanja Permozer je ob tej priložnosti poudarila, da »vesolje in z njim povezane priložnosti danes niso nekaj oddaljenega, temveč so tukaj in zdaj. Znanja, ki jih študenti pridobijo med študijem na tej in sorodnih fakultetah, so temelj za razvoj prihodnje generacije strokovnjakov s področja vesoljskih tehnologij.«

Nadaljevala je, da je eden od stebrov v slovenski vesoljski strategiji tudi podpora mladim, podpora prihodnjim inženirjem. »Veseli me ta obisk, da študenti spoznajo, kaj pomeni biti astronavt, od šolanja, nadaljnjega specifičnega izobraževanja do poleta.« 

Izredni profesor dr. Miha Brojan, prodekan za pedagoško dejavnost na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani (UL) je poudaril, da je vesoljsko inženirstvo na fakulteti »tisto, kar imenujemo kraljevska disciplina tehnike – področje, ki terja premagovanje inženirskih izzivov v najzahtevnejših pogojih, ki jih pozna človeštvo, to je v pogojih intenzivnega sevanja, ekstremnih temperatur, breztežnosti in še mnogo drugega«.

Astronavti so po njegovih besedah absolutna elita med piloti, znanstveniki in inženirji. »Toda za vsakim poletom stojijo inženirji na Zemlji. Na naši fakulteti vzgajamo prav te strokovnjake – in z Evropsko vesoljsko agencijo skupaj potiskamo meje znanstvenega in tehnološkega napredka.«