Male pošasti iz jure
Devet centimetrov velika riba je lahko napadla tudi od sebe večji plen.
Odpri galerijo
Znanstveniki so na jugu Nemčije našli fosil ribe, v ustih katere so kot rezila ostri zobje. Močno spominja na strah in trepet nekaterih rek in jezer v Južni Ameriki, a odkrita starodavna piraja je živela pred 152 milijoni let. Riba, imenovana Piranhamesodon pinnatomus, je prvi znani primer ribe kostnice v primerjavi s hrustančnicami, ki je bila, kot verjamejo raziskovalci, sposobna raztrgati plen, in ga ne le pogoltniti. Napadla je lahko tudi precej večji plen od sebe. Dolga je bila sicer le devet centimetrov, živela pa je na koralnem grebenu arhipelaga na območju današnjega Solnhofena na Bavarskem.
Ribica dokazuje, da je strup v majhnih stekleničkah, saj se je lahko pohvalila z zanjo dolgimi, ostrimi koničastimi zobmi na zgornji in spodnji čeljusti. Na strani spodnje čeljusti pa je imela še trikotne nazobčane zobe. S svojo opremo za trganje mesa je presenetila tudi znanstvenike, je dejala Martina Kölbl-Ebert iz muzeja Eichstätt, ki je vodila študijo, objavljeno v znanstveni reviji Current Biology.
»Je iz skupine izumrlih rib pycnodontiformes, ki so znane po zobeh za drobljenje. Ta pa je taka, kot da bi med ovcami našli eno z volčjim gobcem. Še bolj presenetljivo pa je to, da je iz jure,« je pojasnila.
Po njenih besedah ribe kostnice v tem času namreč niso grizle mesa. »Morski psi so lahko odgrizli kose mesa, kostnice pa so se hranile ali z nevretenčarji ali pa so plen v celoti požrle. Sposobnosti trganja mesa so se razvile precej kasneje.«
V apnencu so odkrili še druge ribe, ki so bile najverjetneje žrtve male jurske pošasti. Na fosilih so namreč vidne poškodbe na plavutih, je dodala vodja študije.
Čeprav je riba podobna piraji, si nista v sorodu. Piraje, ki niti niso tako grozne, kot so jih poskušali prikazati v nekaterih filmih, so se pojavile šele pred okoli 15 milijoni let. Piranhamesodon je primer konvergentne evolucije, po kateri se različni organizmi razvijajo v isto smer, kar je rezultat adaptacije na okolje. »Nova riba je najbolj zanimiv primer konvergentne evolucije, da je riba kostnica razvila povsem nov način življenja,« je dodala Kölbl-Ebertova.
Ribica dokazuje, da je strup v majhnih stekleničkah, saj se je lahko pohvalila z zanjo dolgimi, ostrimi koničastimi zobmi na zgornji in spodnji čeljusti. Na strani spodnje čeljusti pa je imela še trikotne nazobčane zobe. S svojo opremo za trganje mesa je presenetila tudi znanstvenike, je dejala Martina Kölbl-Ebert iz muzeja Eichstätt, ki je vodila študijo, objavljeno v znanstveni reviji Current Biology.
»Je iz skupine izumrlih rib pycnodontiformes, ki so znane po zobeh za drobljenje. Ta pa je taka, kot da bi med ovcami našli eno z volčjim gobcem. Še bolj presenetljivo pa je to, da je iz jure,« je pojasnila.
Po njenih besedah ribe kostnice v tem času namreč niso grizle mesa. »Morski psi so lahko odgrizli kose mesa, kostnice pa so se hranile ali z nevretenčarji ali pa so plen v celoti požrle. Sposobnosti trganja mesa so se razvile precej kasneje.«
V apnencu so odkrili še druge ribe, ki so bile najverjetneje žrtve male jurske pošasti. Na fosilih so namreč vidne poškodbe na plavutih, je dodala vodja študije.
Čeprav je riba podobna piraji, si nista v sorodu. Piraje, ki niti niso tako grozne, kot so jih poskušali prikazati v nekaterih filmih, so se pojavile šele pred okoli 15 milijoni let. Piranhamesodon je primer konvergentne evolucije, po kateri se različni organizmi razvijajo v isto smer, kar je rezultat adaptacije na okolje. »Nova riba je najbolj zanimiv primer konvergentne evolucije, da je riba kostnica razvila povsem nov način življenja,« je dodala Kölbl-Ebertova.