Materiali, ki »dihajo«

Dr. Tia Kristian Tajnšek je zaposlena v Laboratoriju za adsorbente na Oddelku za anorgansko kemijo in tehnologijo Kemijskega inštituta.

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Avtomatska pipeta. Je napravica, ki omogoča učinkovito merjenje in prenos majhnih količin tekočin. Sploh fino je, ko se »natreniraš« in jo uporabljaš samo z eno roko.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Preučujem in oblikujem nove materiale, večinoma za uporabo v medicini. Imenujejo se kovinsko-organski materiali (ang. kratica MOF), predstavljate si jih lahko kot drobne kristale. Njihove lastnosti so delno podobne kuhinjski gobici – v njihovo porozno strukturo lahko shranjujemo (in iz njih sprostimo) snovi, kot so zdravila in plini. Bolj natančno: ukvarjam se z materialom, ki smo ga razvili na odseku za anorgansko kemijo in tehnologijo, z imenom bioNICS-1, v katerega želim varno shraniti in iz njega ustrezno sprostiti terapevtski plin – dušikov oksid.

Zakaj imate radi znanost?

Znanost od nas zahteva kreativnost in objektivnost hkrati, kar je zanimiva kombinacija. Je pa tudi prostor, kjer so večna vprašanja »zakaj?« in dvom dobrodošli.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Možnost učinkovite in varne uporabe dušikovega oksida za zdravljenje ran in bakterijskih okužb je končni cilj. Vendar je moje delo le začetek teka. Ko razvijem oziroma razvijemo učinkovit in varen material, ki bo hranil in varno sprostil terapevtski plin, bo treba štafeto predati naprej.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalka?

Da sem raziskovalka, mislim, da sem vedela po prvi uri naravoslovja v osnovni šoli. Da bo to moja služba, pa po prvem tednu dela kot doktorska študentka.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Zelo rada kuham in pečem sladice. Hodim v hribe, ustvarjam teksturirano umetnost in se utapljam v fantazijskih romanih (ker včasih je fino prebrati tudi kaj, česar si mi ni treba zapomniti).

Tia Kristian Tajnšek FOTO: osebni arhiv  

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Radovednost in zmožnost kritičnega razmišljanja.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Težko rečem, saj prelomnost odkritja ponavadi vidimo za nazaj. Vse kaže, da bosta umetna inteligenca in orodje za gensko urejanje CRISPR-Cas imela ogromen vpliv.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Iskreno, čisto nič me ne vleče tja.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Ker to ni moje področje, lahko podam le laični komentar, da bi najraje videla smiselno kombinacijo obstoječih možnosti – predvsem sonca in jedrske energije.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Raje na večerjo z dr. Rosalind Franklin, dr. Jane Goodall, dr. Brianom Coxom. Na listo gostov bi dodala še Stephena Frya in Sandi Toksvig, ki sicer nista znanstvenika, a po mojem mnenju vsekakor spadata v krog raziskovalcev.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Najmlajšim bi priporočila obisk hiše eksperimentov. Tistim malo starejšim pa televizijsko serijo Veliki pokovci in filme, kot so Oppenheimer, Radioaktivna in Igra imitacije.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Nekateri kovinsko-organski materiali »dihajo« – spremenijo strukturo oziroma razširijo pore, ko vanje vgradimo plin. Ko plin zapusti pore, se te povrnejo v osnovno strukturo.