Materiali za vse hujšo vročino

Asist. dr. Eva Zavrl je raziskovalka v Laboratoriju za okoljske tehnologije v zgradbah Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani.

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Glede na različne tipe eksperimentov, ki jih izvajam v laboratoriju, bi verjetno rekla, da so to termometri. Najpogosteje uporabljam termopare, merilnike parametrov toplotnega ugodja v prostoru, kot so merilniki temperature zraka, anemometer in globusni termometer, ter termokamero. Prav ti instrumenti mi omogočajo, da razumem, kako se toplota dejansko obnaša v prostoru.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Trenutno raziskujem, kako lahko stavbe poleti ostanejo prijetno hladne brez velike porabe električne energije. Osredotočam se na razvoj posebnih materialov, imenovanih fazno spremenljivi materiali, ki lahko med taljenjem shranijo odvečno toploto iz prostora in tako preprečijo pregrevanje. Ti materiali delujejo podobno kot voski, le da so vgrajeni v stene, strope ali druge dele stavbe. Poleg tega razvijam digitalno orodje, ki bo pomagalo določiti, kateri materiali, v kakšnih količinah in s kakšnimi lastnostmi so najbolj primerni za različne tipe stavb, klimatske razmere in načine uporabe, da bi s pasivnim hlajenjem stavb dosegli čim večjo energetsko učinkovitost.

Zakaj imate radi znanost?

Ker me enostavno pomirja. Na pravi, strukturirani način pridemo do odgovorov in včasih zaključimo, da česa tudi ne vemo. Prav ta iskrenost znanosti, da si upa priznati neznano, mi je najbližja. Hkrati pa me navdušuje, da lahko z majhnimi koraki razumevanja pripomoremo k večjim rešitvam, ki izboljšujejo kakovost življenja in naš odnos do okolja.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Moje delo lahko prispeva k razvoju novih materialov iz odpadkov ali biološko pridobljenih virov. Z njihovo uporabo lahko zmanjšamo porabo električne energije za hlajenje stavb, kar pomeni manj emisij in manj obremenjevanja okolja. Tak pristop vodi k bolj zdravemu življenjskemu okolju, manjšemu onesnaževanju in bolj trajnostnemu načinu bivanja.

Eva Zavrl FOTO: osebni arhiv  

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalka?

Že kar kmalu, med prakso, ko sem mehansko testirala vzorce apnenih prizem. Takrat sem prvič začutila, da me ne zanima samo rezultat, ampak predvsem vprašanji, zakaj in kako. Od tistega trenutka me je radovednost vodila naprej, od enega eksperimenta do drugega, in postalo mi je jasno, da želim iskati odgovore, ne samo uporabljati že znane rešitve.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Ukvarjam se z različnimi športi, jadranjem, tekom in smučanjem. Poleg tega me zelo zanima glasba – občasno tudi delam kot didžejka in igram saksofon. Na splošno me navdihujeta glasba in umetnost, ki mi pomagata ohranjati ravnovesje ob raziskovalnem delu.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Vztrajnost. Pa tudi pogum priznati, da nečesa ne veš, kar je pogosto težje, kot se zdi. Prav tako je pomembno odkrito povedati, da eksperiment ni uspel, čeprav takšni rezultati redko najdejo pot v znanstvene revije, ki pogosto poudarjajo predvsem uspehe.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

V energetiki pričakujem preboj v učinkovitih, dostopnih in trajnostnih rešitvah za shranjevanje in rabo energije, s katerimi bi lahko bistveno zmanjšali odvisnost od fosilnih virov. Prav tako verjamem, da bodo imele velik vpliv medicinske inovacije, od naprednih genskih terapij do učinkovitejšega zdravljenja raka in razvoja medicine staranja, ki že danes hitro napreduje.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Sem zelo radovedna, zato me ideja o Marsu privlači, a bi si ga raje najprej ogledala na daljavo. Če bi imela dovolj poguma, bi bila to izjemna, neponovljiva izkušnja, vendar je tveganje veliko. Mars je fascinanten, a tudi zelo neprizanesljiv.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

To je kar težko vprašanje. Na kombinacijo obnovljivih virov, predvsem sončne in vetrne energije, ter vodikovih tehnologij, podprto z dobrim shranjevanjem energije.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

S Sheldonom Cooperjem. Uf, to bi bilo res zabavno.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Od spletnih strani o znanstvenih novicah bi priporočila Science Alert, Live Science in IFL Science, pa še IEEE Spectrum in Our World in Data.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Izkušnje iz tujine, kjer sem se izobraževala (Francija, Danska in Singapur), so mi odprle pogled na to, kako zelo interdisciplinarno je moje področje. Pogosto si predstavljamo, da gre le za gradbeništvo ali energetiko, v resnici pa povezuje zelo različna področja, od medicine in vpliva na človekovo počutje, do okoljevarstva, elektrotehnike, meroslovja, materialov in celo antropologije. Prav preplet znanja je tisto, kar je najbolj zanimivo in hkrati največji izziv.