Med laboratorijem, računalnikom in kmetijo

Anita Ule je raziskovalka na Oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete.

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Najpogosteje uporabljam računalnik, ki je pri našem delu nepogrešljiv, saj zbiramo in obdelujemo veliko količino podatkov. Včasih se pošalim, da je moj računalnik nekakšen detektiv – iz množice številk in podatkov pomaga poiskati zgodbe, ki jih s prostim očesom ne bi nikoli opazili.

Zakaj imate radi znanost?

Znanost nam ponuja odgovore na mnoga vprašanja. Že od malega sem vse okoli sebe mučila z vprašanji »zakaj«, zato je bila raziskovalna pot zame logična izbira. Danes imam priložnost, da iščem odgovore. Prav zanimiva pa je ugotovitev, da vsako rešeno vprašanje odpre še kup novih.

Več zgodb najdete v rubriki Znanstvenik/Znanstvenica spreminja svet

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

V skupini proučujemo genski zapis pri rejnih živalih. Cilj raziskav je iskanje živali, ki bodo najlažje in kar najbolje izkoristile vse, kar nam ponuja narava. Prav tako v skupini iščemo načine reje, ki živalim zagotavljajo dobrobit.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Vsi, ki delamo v zootehniki, si želimo prispevati k boljši dobrobiti živali, pridelavi varne in kakovostne hrane, ohranjanju narave in življenja na podeželju. Pomemben del našega dela je tudi ozaveščanje javnosti o pomenu kmetijstva, saj se danes vedno bolj oddaljujemo od razumevanja, od kod prihaja hrana in kako pomembno vlogo imajo pri tem živali in ljudje, ki zanje skrbijo.

Zadovoljstvo kmeta ima neverjeten vpliv na dobrobit živali. Za dobro oskrbo živali pa potrebujemo veliko teoretičnega in praktičnega znanja. Zdelo se mi je odlično, da lahko pri raziskovanju združujem radovednost, logiko in odkrivanje nečesa novega – skoraj kot detektiv, samo da namesto prstnih odtisov iščeš odgovore, skrite v podatkih o domačih živalih. Pozabiti je treba na svoje občutke, pri reji je nujno živali opazovati, prepoznavati njihovo govorico telesa, spremljati njihove potrebe in jih varovati pred boleznimi in poškodbami.

Kmetija Čilčevi: Noetova barka za istrsko pramenko

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalka?

Že v osnovni in srednji šoli so bili moji najljubši predmeti biologija, kemija in matematika. Vedno me je zanimalo, kako stvari delujejo in zakaj so takšne, kot so. Zato sem precej zgodaj vedela, da si želim delati nekaj v naravoslovju. Vse življenje sem živela na živinorejski kmetiji, starši so me naučili, da moraš imeti živali rad in da je treba zanje dobro skrbeti. Izbrani poklic mi omogoča delo na zemlji, delo z rastlinami in živalmi, za ljudi pridelujemo kakovostno hrano, kmetje pa imamo veliko opravka tudi z neživo naravo in tehniko.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Preostali čas namenim svoji manjši ovčerejski kmetiji, kjer si odklopim glavo in teorijo preizkusim tudi v praksi. Na kmetiji mojih staršev skrbimo za krave molznice. Zgradili smo manjši predelovalni obrat za izdelavo svežih mlečnih izdelkov, ki jih tržimo na tržnici in na domu, prav tako jih strankam razvozimo. Najdem tudi nekaj časa zase, za družino in prijatelje, najraje čas preživljam v naravi – s pobegom na kakšen hrib ali s poletnim oddihom ob morju.

Anita Ule svoj čas nameni tudi ovčerejski kmetiji, kjer si odklopi glavo in teorijo preizkusi tudi v praksi. FOTO: Tomi Lombar 

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Radovednost. Brez nje ni novih vprašanj, brez vprašanj pa ni napredka. V naši stroki je poleg tega izredno zahteven prenos znanja v prakso. Ker imamo opravka z manjšimi rejami, je prenos znanja kar zahteven proces. Našo panogo krasi pripadnost tradiciji, ohranjanju vsega, tudi rejskih navad, na drugi strani pa je strah, češ kaj bodo pa drugi rekli. Zato bi dodala, da sta potrebni tudi iznajdljivost in vztrajnost pri delu in širjenju napredka.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Mislim, da bo velik del prihodnosti zaznamovala umetna inteligenca. Pa ne zato, ker bi nadomestila človeka, ampak zato, ker nam bo pomagala hitreje reševati probleme. Upam pa, da bomo ob tem znali ohraniti tudi človeško radovednost, zdravo pamet in pristne odnose.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Verjetno na kombinacijo različnih obnovljivih virov energije, predvsem sončne in jedrske energije. Sonce je praktično največja »elektrarna« v našem osončju, jedrska energija pa lahko zagotovi stabilnost tudi takrat, ko sonca in vetra ni dovolj. Morali pa bi tudi razmišljati o tem, kako racionalno porabljati energijo.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Raziskovanje Marsa bi raje prepustila drugim. Naš planet nam vsak dan ponuja dovolj izzivov in neodgovorjenih vprašanj. Zemlji moramo biti hvaležni, da smo, in bi jo morali bolj spoštovati. Z njo bi morali ravnati lepše: vse vojne, kopičenje nesnage, hlepenje po več in bolje bi morali materi Zemlji na ljubo ustaviti. Na Zemlji imam vse, kar potrebujem: zrak, vodo, hrano, družino, prijatelje – in mislim, da bo to za moje življenje čisto dovolj.

Anita Ule FOTO: osebni arhiv  

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

S prof. dr. Charlesom Royem Hendersonom. Postavil je temelje sodobnega genetskega vrednotenja živali, ki jih še danes uspešno uporabljamo. Zanimivo bi bilo slišati, kako je prišel do idej, ki so danes skoraj samoumevne.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Priporočila bi ogled biografskega filma Temple Grandin, ker na zelo človeški način pokaže, kako drugačen pogled na svet lahko spremeni znanost in odnos do živali. Od knjig pa bi priporočila Pot Nejca Zaplotnika. Sicer ni znanstvena knjiga, ampak odlično pokaže pomen vztrajnosti, radovednosti in raziskovanja samega sebe.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Veliko ljudi si predstavlja, da je delo v zootehniki predvsem dolgočasno delo z živalmi na kmetiji, ki ga lahko obvlada kmet. V resnici pa daje kmetijstvo delo ljudem z zelo različnimi zmožnostmi. Pri reji živali pridejo prav potrpežljivi in spretni ljudje, prav tako pa tudi vrhunski strokovnjaki za delo v laboratoriju, za računalnikom in ob premlevanju podatkov. Preudarne spremembe v genomu rastlin in živali, pri katerih se upošteva njihove značilnosti in potrebe, morajo biti usklajene z razvojem tehnoloških rešitev. Presenetilo bi vas morda tudi, kako zelo so genetika, statistika in sodobna tehnologija povezane z vsakodnevnim življenjem – s hrano na krožniku in zdravjem ljudi, do tega, kako zdrave in odporne so živali.