Mestne ptice hodijo spat pozneje

Raziskava vplivov svetlobnega onesnaževanja na divje živali je pokazala, da mestne ptice ostanejo budne precej dlje kot njihove podeželske vrstnice. Svetlobno onesnaževanje je problem, ki vpliva na 23 odstotkov površine Zemlje (71 odstotkov te pokrivajo oceani, kopna je le 29 odstotkov), njegov obseg in intenzivnost pa se hitro povečujeta.

Z umetno svetlobo je človek korenito posegel v naravni svet, saj je spremenil cikel svetlobe in teme, ki vpliva na naravni cirkadiani ritem živih bitij. Za živali, ki so aktivne ponoči, naravna svetloba zagotavlja pomembne informacije, ki usmerjajo njihovo ključno vedenje, umetna osvetlitev pa jim daje napačno informacijo, ki lahko vodi tudi v smrt. Na primer, umetna svetloba na plažah, kjer gnezdijo morske želve, lahko odvrača samice od gnezdenja in zmede samice in njihove mladiče na poti do morja. Želvice tako vodi proti cesti in ne v vodo. Umetna svetloba je povezana tudi z izumiranjem različnih vrst žuželk, prav tako ima škodljive učinke na zdravje ljudi.

Raziskovalci so v najnovejši študiji, objavljeni v reviji Science, vzeli pod drobnogled vpliv svetlobnega onesnaževanja na ptice. Brent Pease, raziskovalec na univerzi južnega Illinoisa, je z ekipo preučeval vzorce dejavnosti več kot 500 vrst ptic po vsem svetu. Ugotovili so, da so ptice ob svetlobnem onesnaževanju na splošno pele skoraj uro dlje od ptic na podeželju (že v preteklosti so študije pokazale, da ptice v svetlobno onesnaženih krajih tudi zjutraj začnejo peti prej). »Odzivi na svetlobno onesnaženje so bili najmočnejši pri vrstah z velikimi očmi, odprtimi gnezdi, selitvenimi navadami in velikimi območji razširjenosti ter med razmnoževalno sezono. Podaljšana aktivnost lahko ima negativne, nevtralne ali pozitivne učinke na sposobnost za preživetje; dokumentiranje teh učinkov in omejevanje svetlobnega onesnaženja sta izziva za ohranjanje narave v 21. stoletju,« so raziskovalci zapisali v reviji Science.

Raziskava je temeljila na posnetkih petja ptic, ki so jih ljubiteljski znanstveniki naložili na spletno stran BirdWeather, na kateri se je ustvarila globalna knjižnica ptičjega petja, z umetno inteligenco pa je uporabnikom omogočeno tudi prepoznavanje vrst. Raziskovalci so analizirali 2,6 milijona opazovanj jutranjega petja ptic in 1,8 milijona opazovanj večernega petja, podatke so nato združili s satelitskimi meritvami svetlobnega onesnaževanja, so opisali v Guardianu. Potrdilo se je, da so ptice, živeče na območjih z umetno svetlobo, vsak dan pele v povprečju 50 minut dlje, pri čemer so se nekatere vrste zbudile uro prej in se zvečer umirile uro pozneje kot njihove podeželske kolegice. »Izsledki so nas neprijetno presenetili,« je dejal Pease.

»BirdWeather je omogočil raziskovanje vedenja v velikem geografskem in časovnem obsegu. Na do zdaj nedosegljivi ravni smo lahko raziskovali odzive ptic na človekove vplive,« je dodal. Med evropskimi vrstami, ki so pele veliko dlje, so tudi ščinkavci, je navedel raziskovalec, medtem pa se denimo vrabci in druge vrste z majhnimi očmi niso tako močno odzvale. Kaj to pomeni za ptice, še ni jasno. Dejstvo je, da (dolgotrajno) pomanjkanje spanja na ljudi močno negativno vpliva. »Toda ptice so drugačne. Razvile so zanimive strategije za spopadanje z izgubo spanja v selitvenih obdobjih,« je spomnil Pease. Motnje v naravnih vzorcih vedenja vsekakor vzbujajo skrb, a po drugi strani nekatere ptice umetno svetlobo izkoriščajo v svoj prid, da denimo dlje iščejo hrano, imajo daljše obdobje parjenja in tako izboljšano preživetje mladičev.