Mikroplastika slabi obrambne mehanizme organizmov

Asist. dr. Andraž Dolar je zaposlen kot asistent raziskovalec na Oddelku za biologijo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 2023 je na tej fakulteti doktoriral z nalogo z naslovom Vpliv mikroplastike v zemlji na imunske procese pri kopenskem raku Porcellio scaber (Crustacea: Isopoda).

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Pri raziskovalnem delu najraje in najpogosteje uporabljam dve optični napravi, ki mi omogočata vpogled v svet, ki ni viden s prostim očesom. Svetlobni mikroskop uporabljam za opazovanje drobnih struktur, kot so celice. Poleg mikroskopa zelo pogosto uporabljam spektrofotometer, s katerim izmerim, koliko svetlobe izbrane valovne dolžine vzorec absorbira ali prepusti. Tako lahko natančno izračunam količino produkta, ki je nastal v določenem biokemijskem procesu znotraj celice.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Glavno področje raziskovanja so poskusi na poskusnih organizmih, s katerimi preučujem potencialno škodljive učinke različnih snovi. Zadnja leta so v ospredju študije, posvečene učinkom okoljsko relevantne mikroplastike, ki izvira iz cigaretnih filtrov, kmetijske plastike in delcev pnevmatik. Poskusni organizmi, s katerimi delam v laboratoriju, niso podgane ali miši, kot bi mogoče kdo pričakoval, temveč gre za zelo majhne organizme, ki so povsod okoli nas, njihova vloga v okolju pa je nepogrešljiva. To so kopenski raki enakonožci, nekaterim bolj znani kot mokrice, prašički ali kočiči. V tla vmešam testno snov, na primer mikroplastiko, po določenem času pa preverim različne merljive lastnosti poskusnih organizmov, denimo preživetje in rast, in še druge bolj natančne parametre na ravni tkiv, celic in molekul. Poleg tega velik del raziskovanja posvečam preučevanju imunskega sistema kopenskih rakov.

Zakaj imate radi znanost?

Znanost je kot igra. Dopušča mi, da si zastavljam poljubna vprašanja, na katera nato poskušam odgovoriti s preizkušanjem.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Predstavljam si, da lahko z izsledki raziskav opozorim na različne materiale in kemikalije, ki jih morda uporabljamo v vsakdanjem življenju in imajo lahko škodljive učinke na zdravje ljudi in okolje.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalec?

Že kot otrok sem v domačem okolju z navdušenjem opazoval in raziskoval najrazličnejše organizme. Vendar si takrat še nisem predstavljal, da bo raziskovanje nekoč postalo moja poklicna pot. Šele med študijem biologije sem se odločil, da si želim postati raziskovalec.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Poleg tega, da sem raziskovalec na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, sem profesor biologije na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra v Kamniku. Svoje znanje z veseljem predajam mlajšim generacijam. V prostem času sem tudi prostovoljni gasilec. V glavnem pa sem mož in oče, tako da prosti čas preživljam doma oziroma v naravi skupaj z družino.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Menim, da sta to vedoželjnost in vztrajnost.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Domnevam, da bo to napredek v razvoju novih zdravil in terapij, ki bodo bistveno pripomogle k uspešnejšemu zdravljenju nekaterih obolenj ter s tem izboljšale kakovost življenja ljudi.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Zveni mikavno, vendar bom za zdaj ostal na našem planetu. Zemlja ima še ogromno neraziskanega potenciala, ki me vabi k odkrivanju.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Za zdaj na obnovljive vire. Pri postavljanju vetrnih elektrarn, nameščanju sončnih celic, zajezitvi vodotokov in podobno pa moramo biti zelo previdni, saj lahko tako močno posegamo v naravni prostor in povzročamo ogromno škodo.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Izbral bi Charlesa Darwina. Glede na njegovo poreklo bi si namesto kavice najverjetneje privoščila kar skodelico čaja. No, če bi bilo srečanje s tem velikim znanstvenikom res mogoče, bi se mu raje pridružil kar na njegovem potovanju okoli sveta, ki je odločilno vplivalo na oblikovanje evolucijske teorije.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Med vožnjo v službo in nazaj domov z veseljem prisluhnem poljudnoznanstveni oddaji Frekvenca X na Valu 202, ki poslušalce popelje med vznemirljiva odkritja sodobne znanosti.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Ste vedeli, da lahko mikroplastika spremeni življenjski prostor organizmov na način, da to spremembo zaznajo kot stres? Poleg tega mikroplastika v tleh nanje vpliva tako, da oslabi njihovo obrambno sposobnost ob okužbi z mikroorganizmi iz okolja.