Moderna odprava priplula do mesta, kjer je potonila Shackletonova Endurance

Točka v Weddllovem morju je ena najbolj odročnih in nedostopnih na Zemlji. Upajo, da bodo s podvodnim polovilom uzrli razbitine ladje Endurance.
Objavljeno
11. februar 2019 11.30
Posodobljeno
11. februar 2019 11.57
Agulhas II je priplul na kraj, kjer je potonila Endurance. FOTO: Weddell Sea Expedition 2019 
Sodobna odprava na ledolomilcu Agulhas II je priplula do kraja, kjer je pred več kot stotimi leti potonila znamenita ladja Endurance britanskega raziskovalca Ernesta Shackletona.

image
Ladje Endurance jim ni uspelo rešiti. FOTO: Frank Hurley


»Mi smo prvi ljudje, ki so dosegli to točko po Shackletonu in njegovih možeh,« je, kot so zapisali na twitterju, dejal vodja ekspedicije arheolog Mensun Bound.



»Počaščen sem, da smo dosegli kraj, kjer je potonila Endurance. Kraj je Weddllovem morju, ki je okovano v led. To je eden najbolj odročnih in nedostopnih krajev na Zemlji. Zdaj pa: najti jo!« je na twitterju zapisal Frazer Christie, geofizik z britanskega raziskovalnega instituta Scott pri Cambridgeu.



Shackleton je s kraljevo transantarktično odpravo kot prvi poskušal prečkati Antarktiko, a njegova ladja Endurance (Vzdržljivost) je obtičala v ledu v Weddllovem morju in se novembra 1915 po nekaj mesecih tudi potopila. Njena posadka s Shackletonom na čelu pa je spisala eno najbolj neverjetnih in vznemirljivih zgodb o vzdržljivosti človeka. Nekaj pogumnih mož je z majhnim rešilnim čolnom odplulo na pomoč, drugi so čakali na enem izmed otočkov ob Antarktiki. Kljub izjemno težkim pogojem je preživelo vseh 28 članov posadke ladje Endurance.

Tudi moderni ledolomilec ima za seboj težko plovbo. »Zahvaliti se moramo južnoafriški posadki Agulhasa II, da nas je spravila do sem v tem negostoljubnem območju. Ni je lahko upravljati. Hkrati smo ponosni, da so med nami v ekipi tudi ženske, ki so prve na tem koncu sveta,« so zapisali na twitterju.

Plovba je bila zahtevna zaradi debelega morskega ledu, ki so mu kos le izkušeni mornarji. A v nasprotju s Shackletonom ima moderna odprava vseskozi na voljo satelitske podatke, zato je ubiranje poti skozi led precej lažje.



Dosegli so torej točko, kjer naj bi novembra 1915 potonila Endurance. Precej natančna lokacija je znana iz zapiskov Shackletonovega navigatorja Franka Worsleyja. Znanstveniki menijo, da bodo odstopanja od Worsleyjevih koordinat 68°39'30'' južno in 52°26'30'' zahodno le za nekaj kilometrov.


Kaj zdaj?


Odprava bo v globino poslala robotsko plovilo, ki bo v prihodnjih dneh preslikavalo morsko dno. Ekipa je za iskanje namenila pet dni. Če razbitine najdejo, jih ne bodo potegnili na površje. Ustvarili bodo le 3D-model območja, kjer so razbitine, in posneli nekaj fotografij.  

Kot piše BBC, je iskanje zahtevno predvsem zaradi sproti nastajajočega morskega ledu. Ladja se bo morala vseskozi vsaj malo premikati, da bo ostajala na odprtem in bo lahko še naprej plula.


Kaj bi lahko našli?


Čeprav je bila ladja Endurance lesena, bi se lahko razbitine ohranile do današnjih dni, saj v tako mrzlih vodah ne uspevajo mikroorganizmi, odgovorni za razkroj.

Led je ladjo strl, možno je, da bo večje število kosov raztresenih po dnu, a moderni raziskovalci pričakujejo, da bodo uzrli kakšen večji del trupa. 

image
Endurance tik pred potopom. Fotografijo je posnel ladijski fotograf Frank Hurley