Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Znanoteh

Morda prvič ugledali temno snov

Že dolgo so fiziki na lovu za prvim neposrednim dokazom za obstoj te snovi, ki je je v vesolju 27 odstotkov.
Posnetek žarkov gama v središču Galaksije, ki jih je posnel teleskop Fermi. FOTO: Nasa/Reuters
Posnetek žarkov gama v središču Galaksije, ki jih je posnel teleskop Fermi. FOTO: Nasa/Reuters
S. S.
26. 11. 2025 | 11:32
26. 11. 2025 | 12:11
3:31

Temna snov je ena največjih skrivnosti v vesolju. Fiziki se strinjajo pravzaprav le v tem, da najverjetneje obstaja. Ni je namreč mogoče zaznati po njenem oddanem sevanju.

Da obstaja, sklepajo na podlagi njenih gravitacijskih vplivov na normalno snov, kot so zvezde in galaksije. Ocene količine snovi v vesolju s pomočjo gravitacijskih vplivov dosledno kažejo na to, da je te nevidne snovi veliko več od neposredno vidne. Kaj temna snov je, ni jasno, večinoma se nagibajo k temu, da gre za nekakšen delec, a tega niso za zdaj našli niti v vesolju niti v velikih pospeševalnikih delcev, kakršen je, denimo, v Cernu.

Temna snov je bila prvič opisana v 30. letih 20. stoletja, ko je švicarski astronom Fritz Zwicky opazil, da se oddaljene galaksije vrtijo hitreje, kot bi to dopuščala njihova masa. Opazovanja so pripeljala do pojma temne snovi, snovi, ki ne oddaja niti ne absorbira svetlobe, vendar izvaja nevidno gravitacijsko privlačnost na galaksije, ki jih obdaja.

Že dolgo so fiziki na lovu za prvim neposrednim dokazom za obstoj te snovi, ki je je v vesolju 27 odstotkov (69 odstotkov pripada še bolj skrivnostni temni energiji, preostalo je normalna snov, iz katere smo sestavljeni tudi mi).

Japonski astrofizik Tomonori Totani je zdaj v članku, objavljenem v reviji Journal of Cosmology and Astroparticle Physics, morda opisal prvi neposreden dokaz te snovi. Zdi se, da gama žarki, ki izhajajo iz središča galaksije, nosijo značilnosti te snovi.

Ena izmed teorij o temni snovi pravi, da bi lahko proizvajala svetlobo. Teorija predpostavlja, da je snov sestavljena iz šibko interagirajočih masivnih delcev (wimp), ki so težji od protonov v atomih, vendar z običajno snovjo komajda interagirajo. Ko se dva delca zaletita, se lahko uničita, pri čemer sprostita druge delce in izbruh žarkov gama.

Skupina raziskovalcev pod vodstvom Tomonorija Totanija z Oddelka za astronomijo Univerze v Tokiu je v središče galaksije, kjer naj bi bilo več temne snovi, usmerila vesoljski teleskop Fermi. Ta je namreč sposoben zaznavati najbolj energijske fotone v elektromagnetnem spektru. Opazil je vzorec žarkov gama, ki se je zdel skladen z obliko haloja, temne snovi, ki se širi v obliki krogle iz središča galaksije. Če to drži, opazovanja kažejo, da je temna snov sestavljena iz elementarnih delcev, ki so 500-krat težji od protonov.

»Če so naša opazovanja in ugotovitve pravilni, bi to pomenilo, da je človeštvo prvič 'videlo' temno snov. In izkaže se, da je temna snov nov delec, ki ni vključen v sedanji standardni model fizike delcev,« je za Space.com dejal Totani.

A pozor: kot velja v znanosti: za izjemno trditev so potrebni izjemni dokazi. Znanstvena skupnost bo potrebovala veliko več trdnih dokazov, da bi lahko govorili o razrešitvi ene največjih skrivnosti v vesolju.

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine