Musk in Bezos v tekmi za pristanek na Luni
Nasa je izbrala tri komercialna podjetja za razvoj sistema za pristajanje na Luni. Podjetjem je skupno namenila skoraj milijardo ameriških zelencev.
Odpri galerijo
Starship podjetja SpaceX na Luni. ILUSTRACIJA: SpaceX
Ameriška vesoljska agencija želi v prihodnjih letih znova osvojiti Luno, za kar razvijajo raketo SLS in kapsulo Orion, a brez komercialnih partnerjev ne bo šlo. Nasa je tako izbrala tri ameriška podjetja, ki bodo razvila in zgradila sisteme za pristanek človeške posadke na Luni. Skupna vrednost pogodb je 967 milijonov dolarjev. A ta slaba milijarda je namenjena le prvi fazi razvoja pristajalnega modula.
Med izbranci je podjetje Elona Muska SpaceX, ki ima z Naso pogodbo že več let, saj med drugim na Mednarodno vesoljski postajo dostavljajo tovor, konec maja pa bodo z dragonom prepeljali tudi prva astronavta. V program Artemis se vključujejo s Starshipom, katerega nekaj prototipov smo že videli, in raketo Super Heavy.
Tristopenjsko pristajalno plovilo razvija tudi podjetje najbogatejšega Zemljana Jeffa Bezosa Blue Origin, ki v projektu sodeluje z drugimi ameriškimi velikani na področju vesoljske tehnologije, in sicer s podjetjema Lockheed Martin in Northrop Grumman. Pristajalni modul bi bil združljiv z njihovo raketo v razvoju New Glenn in raketo Vulcan, ki jo razvija podjetje United Launch Alliance (ULA).
Animacija koncepta podjetja Blue Origin:
Tretje izbrano podjetje pa je Dynetics (podjetje skupine Leidos), ki se je prijavil s sistemom za pristajanje in vzletanje z Lune, združljivim s prej omenjeno raketo Vulcan.
Koncept podjetja Dynetics:
»To so podjetja, ki imajo sposobnost, da nam pomagajo priti do Lune. Podjetja so si zelo različna. Vsako je ponudilo drugačno in unikatno rešitev,« je komentiral vodja Nase Jim Bridenstine.
Nasa bo koncepte pregledala in ocenila konec februarja 2021 in nato izrekla dokončno odločitev, ali nadaljevati le z enim ponudnikom, dvema ali vsemi tremi. Tako se začenja nova vesoljska tekma, tokrat zasebnikov, da bi Ameriki uspelo do roka - to je leta 2024 -, ki ga je začrtala trenutna Trumpova administracija, pristati na Luni.
Zanimivo je, da med izbranci ni velikana Boeinga, ki je novembra lani sporočil, da je oddal ponudbo. Boeing ima ogromno težav pri gradnji kapsule Starliner, veliko zamud pridobiva tudi pri sestavljanju rakete SLS, ki bo krstno poletela predvidoma konec prihodnjega leta.
»S temi pogodbami ZDA delajo zadnje korake, potrebne, da astronavti na Luni pristanejo do leta 2024, ko bo tudi izreden trenutek, saj bo na površje Lune stopila prva ženska,« je ob razglasitvi posla povedal prvi mož vesoljske agencije Bridenstine.
Nasa je prvi pristanek na Luni po letu 1972 načrtovala za leto 2028, nato pa je lani ameriški podpredsednik Mike Pence presenetil s skrajšanim rokom. Nasa je zato nekoliko spremenila načrte. Želeli so namreč zgraditi lunarno postajo Gateway, na katero bi se astronavti pripojili z Orionom, nato pa bi z landerjem odpotovali proti površju.
Postaje do 2024 zagotovo ne bo, čeprav ideje dolgoročno niso opustili. Zdaj tako predvidevajo, da bo Orion, ki ga gradi podjetje Lockheed Martin, prispel do orbite, se tam združil s pristajalnim sistemom, ki ga bo ponesel na površje. Nasa in Bela hiša, kot navajajo ameriški mediji, morajo sicer še pridobiti sredstva, kongres pa je skeptičen, če bi res za tak cilj namenil več kot 35 milijard dolarjev. Nasa želi lunarno postajo zgraditi do leta 2028, ko naj bi bili že stalno prisotni v bližini Lune ali celo na njenem površju, saj je to omenja kot odskočno desko do Marsa.
Nasa je v poslu največ sredstev namenila podjetju Blue Origin, in sicer 579 milijonov, ker imajo največ postorjenega, Dynetics je dobil 253 milijonov, 135 milijonov dolarjev pa SpaceX. Muskovo podjetje je sicer nedavno dobilo posel, vreden kar sedem milijard ameriških zelencev za tovorno oskrbo lunarne postaje Gateway, ko bo enkrat zgrajena. Bridenstine je v intervjuju za Washington Post dejal, da bo ravno SpaceXova raketa Falcon Heavy lahko dostavljala module lunarne postaje v orbito Lune.
Med izbranci je podjetje Elona Muska SpaceX, ki ima z Naso pogodbo že več let, saj med drugim na Mednarodno vesoljski postajo dostavljajo tovor, konec maja pa bodo z dragonom prepeljali tudi prva astronavta. V program Artemis se vključujejo s Starshipom, katerega nekaj prototipov smo že videli, in raketo Super Heavy.
Tristopenjsko pristajalno plovilo razvija tudi podjetje najbogatejšega Zemljana Jeffa Bezosa Blue Origin, ki v projektu sodeluje z drugimi ameriškimi velikani na področju vesoljske tehnologije, in sicer s podjetjema Lockheed Martin in Northrop Grumman. Pristajalni modul bi bil združljiv z njihovo raketo v razvoju New Glenn in raketo Vulcan, ki jo razvija podjetje United Launch Alliance (ULA).
Animacija koncepta podjetja Blue Origin:
Tretje izbrano podjetje pa je Dynetics (podjetje skupine Leidos), ki se je prijavil s sistemom za pristajanje in vzletanje z Lune, združljivim s prej omenjeno raketo Vulcan.
Koncept podjetja Dynetics:
»To so podjetja, ki imajo sposobnost, da nam pomagajo priti do Lune. Podjetja so si zelo različna. Vsako je ponudilo drugačno in unikatno rešitev,« je komentiral vodja Nase Jim Bridenstine.
Nasa bo koncepte pregledala in ocenila konec februarja 2021 in nato izrekla dokončno odločitev, ali nadaljevati le z enim ponudnikom, dvema ali vsemi tremi. Tako se začenja nova vesoljska tekma, tokrat zasebnikov, da bi Ameriki uspelo do roka - to je leta 2024 -, ki ga je začrtala trenutna Trumpova administracija, pristati na Luni.
Zanimivo je, da med izbranci ni velikana Boeinga, ki je novembra lani sporočil, da je oddal ponudbo. Boeing ima ogromno težav pri gradnji kapsule Starliner, veliko zamud pridobiva tudi pri sestavljanju rakete SLS, ki bo krstno poletela predvidoma konec prihodnjega leta.
»S temi pogodbami ZDA delajo zadnje korake, potrebne, da astronavti na Luni pristanejo do leta 2024, ko bo tudi izreden trenutek, saj bo na površje Lune stopila prva ženska,« je ob razglasitvi posla povedal prvi mož vesoljske agencije Bridenstine.
Nasa je prvi pristanek na Luni po letu 1972 načrtovala za leto 2028, nato pa je lani ameriški podpredsednik Mike Pence presenetil s skrajšanim rokom. Nasa je zato nekoliko spremenila načrte. Želeli so namreč zgraditi lunarno postajo Gateway, na katero bi se astronavti pripojili z Orionom, nato pa bi z landerjem odpotovali proti površju.
Postaje do 2024 zagotovo ne bo, čeprav ideje dolgoročno niso opustili. Zdaj tako predvidevajo, da bo Orion, ki ga gradi podjetje Lockheed Martin, prispel do orbite, se tam združil s pristajalnim sistemom, ki ga bo ponesel na površje. Nasa in Bela hiša, kot navajajo ameriški mediji, morajo sicer še pridobiti sredstva, kongres pa je skeptičen, če bi res za tak cilj namenil več kot 35 milijard dolarjev. Nasa želi lunarno postajo zgraditi do leta 2028, ko naj bi bili že stalno prisotni v bližini Lune ali celo na njenem površju, saj je to omenja kot odskočno desko do Marsa.
Nasa je v poslu največ sredstev namenila podjetju Blue Origin, in sicer 579 milijonov, ker imajo največ postorjenega, Dynetics je dobil 253 milijonov, 135 milijonov dolarjev pa SpaceX. Muskovo podjetje je sicer nedavno dobilo posel, vreden kar sedem milijard ameriških zelencev za tovorno oskrbo lunarne postaje Gateway, ko bo enkrat zgrajena. Bridenstine je v intervjuju za Washington Post dejal, da bo ravno SpaceXova raketa Falcon Heavy lahko dostavljala module lunarne postaje v orbito Lune.
