Na Luninih polih potrjena prisotnost ledu 

Led bi bil lahko vir vode za prihodnje misije s človeško posadko. 

Objavljeno
21. avgust 2018 17.28
Posodobljeno
22. avgust 2018 08.41
Slika prikazuje prisotnost in razpršenost ledu na južnem (levo) in severnem (desno) polu. Temne zaplate površja na sliki so hladnejša območja. Led je na najtemnejšem in najhladnejšem območju Zemljinega satelita. FOTO: Nasa
S. S.
S. S.
V najtemnejših in najhladnejših predelih Luninih polov je led, so, kot so sporočili iz Nasinega laboratorija Jet Propulsion, z neposrednimi opazovanji potrdili znanstveniki. Led je neenakomerno porazdeljen in je morda zelo star. Na južnem polu je led skoncentriran v kraterjih, na severnem pa je bolj široko, a redkeje posejan po površju.  

Ekipa znanstvenikov je uporabila podatke Nasinega instrumenta za ugotavljanje mineralogije (M3), ki je identificiral tri specifične znake, ki zagotovo dokazujejo prisotnost ledu, so zapisali v sporočilu za javnost. Instrument M3 je bil del plovila Čandrajan-1, ki ga je leta 2008 izstrelila indijska vesoljsko-raziskovalna organizacija, in je bil oblikovan prav za potrditev prisotnosti ledu. Zbrani podatki niso vsebovali le svetlečega odbojnega signala, kakršnega bi pričakovali od ledu, ampak je instrument lahko neposredno meril značilen način, kako molekule v ledu absorbirajo infrardečo svetlobo, in tako je nastala jasna razlika med tekočo vodo, paro in ledom. 

Novodkriti led leži v senčnih kraterjih ob polih, kjer temperature niso nikoli višje od minus 120 stopinj Celzija. Ker ima Luna majhen nagib osi, sončna svetloba nikoli ne doseže teh območij, so navedli pri Nasi. Pojasnili so še, da so dosedanja opazovanja led na južnem polu potrdila le posredno, pa še to bi lahko poiskali druge razlage, denimo v posebnem odboju svetlobe lunine prsti. 

Ker se številne vesoljske agencije in zasebna podjetja ozirajo za misijami na Luno, bi ta led, kot menijo pri Nasi, predstavljal vir vode, če ga je seveda dovolj. Zdaj želijo izvedeti čim več o tem ledu, kako se je znašel tam in kako vpliva na celotno okolje. 

Ugotovitve so objavili v zadnji številki revije Proceedings of the National Academy of Sciences (PNAS)