BepiColombo je sestavljen iz dveh orbiterjev s skupno 16 znanstvenimi instrumenti. " />

Na poti proti Merkurju bo še zadnjič pomahal Zemlji

BepiColombo je sestavljen iz dveh orbiterjev s skupno 16 znanstvenimi instrumenti. 
Fotografija: BepiColombo FOTO: Esa
Odpri galerijo
BepiColombo FOTO: Esa

Merkur je najmanj raziskan zemeljski planet, zato sta evropska in japonska vesoljska agencija, Esa in Jaxa, tja poslali odpravo BepiColombo. Razkriti bodo skušali skrivnosti magnetnega polja, kakšna je mineralna sestava površja in kaj je z vodnim ledom na polih ter zakaj se je planet skrčil. 

BepiColombo je sestavljen iz dveh orbiterjev, planetarnega orbiterja (MPO), ki so ga zgradili pri Esi, in Jaxinega magnetosferskega orbiterja (MIO). Do planeta bosta do leta 2025 potovala na transfernem modulu (MTM). Na MPO je 11 znanstvenih instrumentov: visokoobčutljiva kamera, več spektrometrov, radiometer, laserski višinomer, magnetometer, instrument za analizo delcev, radijski transponder in merilnik hitrosti. MIO pa je opremljen s petimi naprednimi instrumenti: magnetometrom, ionskim spektrometrom, napravo za analizo elektromagnetnega valovanja, instrumentom za zaznavo prašnih delcev in kamero.



Pot je bila za strokovnjake velik izziv, saj mora plovilo ubežati močnemu gravitacijskemu polju Sonca in se pravilno utiriti v orbito najmanjšega planeta. Transferni modul bo uporabil gravitacijsko pomoč Zemlje, Venere in Merkurja v kombinaciji s potisniki, da se bo pravilno upočasnil in se s pravo hitrostjo utiril v orbito. Na skupno sedemletnem potovanju bo 10. aprila poletel ob Zemlji, dvakrat ob Veneri (15. oktobra letos in 11. avgusta 2021) ter šestkrat ob Merkurju, preden se bosta orbiterja utirila, saj bo moral modul v tem času progresivno zmanjšati hitrost. Sedem let se zdi dolgo obdobje za planet, tako blizu Zemlji, vendar mora plovilo večkrat zakrožiti, da ujame prave trenutke za naslednjo gravitacijsko pomoč.

Orbiti MIO in MPO FOTO: Esa
Orbiti MIO in MPO FOTO: Esa


Utirjenje v polarno orbito se bo začelo oktobra 2025, ko bo transferni modul izpustil orbiterja, takrat še združena v celoto. Merkurjevo gravitacijsko polje ju bo ujelo 5. decembra istega leta, proti koncu meseca se bosta ločila, MPO bo končno orbito, ki bo nižja od orbite od japonskega MIO, dosegel marca 2026. MPO bo planet obkrožil v 2,3 ure na elipsasti orbiti 480 krat 1500 kilometrov nad površjem, MIO pa v 9,3 ure na višini 590 krat 11640 kilometrov. 


 

BepiColombo še zadnjič v bližini Zemlje 


Sonda se bo jutri še zadnjič približala Zemlji. Do zdaj je od izstrelitve 20. oktobra 2018 z raketo Ariane 5 prepotovala že okoli 1,4 milijarde kilometrov. Zdaj pa bo matični planet 10. aprila ob 6.25 po našem času obletela na višini 12.700 kilometrov, predvsem z južne poloble jo bo mogoče z manjšimi teleskopi tudi videti, na svojem spletnem mestu navaja Esa. 

V nadzornem centru so kljub epidemiji na sondo pripravljeni, saj tega manevra ne more izpeljati brez nadzora človeške ekipe. Člani odprave bodo bližnje srečanje izkoristili za testiranje in kalibriranje nekaterih znanstvenih instrumentov evropskega planetarnega orbiterja.

»Oblet je tudi nekoliko čustven. Zadnjič bomo zdaj lahko videli plovilo z Zemlje,« je pojasnil znanstvenik pri projektu Johannes Benkhoff

Kaj pravzaprav pridobijo z obleti? Pri Esi spomnijo na Newtonove zakone, ki med drugim pravijo, da se predmet giblje premo enakomerno, če nanj ne deluje nobena sila. V vesolju se tako plovila zanašajo na lastni pogon, da pospešijo, zavirajo, spreminjajo smer, lahko pa se zanesejo na gravitacijsko pomoč planetov. To je preizkušena metoda. Plovila so lahko opremljena z manj goriva, na račun tega pa z več znanstvenimi instrumenti. BepiColombo se mora, da bo pravilno pripotoval k Merkurju, pravilno upočasniti in se pravilno usmeriti. 

Preberite še:

Komentarji: