Astronavti Artemis 2 so prvič po pristanku spregovorili o svojih izkušnjah

Vidno ganjena posadka se je prvič po pristanku na Nasini slovesnosti dobrodošlice v Houstonu ozrla na odpravo, v kateri so podirali rekorde, navdihovali svet z izjemnimi posnetki in utirali pot naprej pri vnovičnem osvajanju površja Lune. Opisovali so jo z brezmejno hvaležnostjo, za daljše analize pa bo čas v prihodnjih dneh in tednih.

»Artemis 2 je uvodno dejanje ZDA pri vrnitvi na Luno. Zdaj se lahko začnejo priprave na Artemis 3, naslednja posadka se lahko začne pripravljati, da odigra svojo vlogo, da se bomo vrnili na površje Lune, tam zgradili bazo in se Luni nikoli več odpovedali,« je na slovesnosti uvodoma dejal direktor Nase Jared Isaacman in posadki dejal, da so pomagali, da je svet začel upati.

Nasini astronavti Reid Wiseman, Victor Glover, Christina Koch in kanadski astronavt Jeremy Hansen so pot okoli Lune začeli 2. aprila, 11. aprila so jo končali s pristankom v Tihem oceanu ob obali San Diega. To je bila prva človeška odprava v globoko vesolje po letu 1972, ko so ZDA v misiji Apollo 17 s posadko še zadnjič stale na Luni. 14. decembra 1972 sta se Gene Cernan in Harrison Schmitt poslovila od površja Lune, potem je nasa program ukinila, ker ni bilo ne denarja ne zanimanja javnosti Verjetno si astronavta, pa tudi ostali, niso mislili, da bo minilo več kot pol stoletja, da se je človeštvo znova vrnilo v bližino Lune. A to je bil le oblet, Artemis 2 še ni pristal na površju.

Aplavzi in objemi

Na prireditvi ob dobrodošlici posadki se je v Johnsonovem vesoljskem centru v Houstonu zbralo na stotine zaposlenih pri Nasi, družine in prijatelji astronavtov. »Hvala vam, da ste nam znova pokazali Luno, hvala, da ste nam pokazali Zemljo in da ste prispevali k največji pustolovščini v človeški zgodovini,« je izrekel Isaacman.

Objemi in solze sreče FOTO: Danielle Villasana/AFP

Nato so besedo prevzeli astronavti. »Pojma nimam, kaj bi rekel,« je uvodoma dejal poveljnik odprave Reid Wiseman. »Pred 24 urami je bila Zemlja tako velika (in z rokami pokazal manjši krog), ko smo gledali skozi okno, peljali smo se s hitrostjo 39-krat večjo od hitrosti zvoka, in zdaj smo doma,« je dejal. S solznimi očmi je govoril, kako zelo se je povezala posadka in da za njihove družine ni bilo preprosto. Artemis 2 je bila testna odprava, polna tveganj. Čeprav je pri Nasi varnost na prvem mestu, gre lahko pri vesoljskih raketah, delujočih na eksplozivno mešanico vodika in kisika, v negostoljubnem okolju in pri ognjenem povratku kapsule, velike kot kombi, v atmosfero marsikaj narobe. Nadvse uspešna odprava, ki je od izstrelitve do pristanka potekala skoraj brezhibno, bi se lahko zaradi ene same napake končala tragično.

»Pred izstrelitvijo so to največje sanje na Zemlji. Ko si tam zunaj, si želiš le nazaj k družinam in prijateljem. Nadvse posebno je biti človek, nadvse posebno je biti na planetu Zemlja,« je dejal Reid Wiseman. Victor Glover, globoko veren, ki je na krov oriona vzel Biblijo, se je vnovič zahvalil bogu. »Še večji izziv kot poskus opisa tega, kar smo prestali, je poskus opisa hvaležnosti za to, kar smo videli, kar smo počeli, tega, s kom sem bil,« je dejal Glover, ki je postal prvi temnopolti, ki je obkrožil Luno.

Christino Koch, prvo žensko, ki je potovala okoli Lune, je videnje Zemlje z velike oddaljenosti presunilo. Posadka je med drugim podrla rekord za najbolj oddaljene ljudi od Zemlje – od planeta so se oddaljili za kar 406.771 kilometrov, Luni pa so se približali na 6545 kilometrov. »Ko sem videla majhno Zemljo, so nas spraševali, kaj smo ob tem občutili. Odkrito povedano, ni me ganila le Zemlja, ampak predvsem črnina okoli nje. Zemlja je bila čoln, ki visi tam v vesolju,« je dejala in prav tako izpostavila združenost posadke. Poudarila je, da je dobra posadka povezana v skupnem cilju, v skupnih odrekanjih in potrebah. »Vem, da še nisem spoznala vsega, kar me mora to potovanje naučiti. Vsekakor pa sem se naučila nekaj novega, in to je: Planet Zemlja - vi ste posadka.«

Zemlja, ki zahaja za Luno. FOTO: Nasa/Reuters  

V posadki Artemis 2 je bil poleg treh Američanov tudi Kanadčan Jeremy Hansen, ki je postal prvi Neameričan, ki je obletel Luno. Na slovesnosti je poudaril, da mu je misija pokazala, da ima uspešna posadka tri bistvene sestavine. Prva je hvaležnost za priložnost in za podporo tisočih, ki so omogočili polet. Druga je deljenje veselja ob izkušnji. »In videli ste veliko veselja. Seveda se je tudi prekinilo, ampak hitro smo ga znova poiskali,« je povedal. Nato je poklical Wisemana, Gloverja in Kocha k skupnemu objemu in dodal: »Zadnja je ljubezen.«

»Kar ste videli, je bila skupina ljudi, ki so radi prispevali k skupnemu dobru in iz tega črpali veselje,« je dejal Hansen. »Slišali smo, da je bilo to videti za vas nekaj posebnega. Predlagam, da ko nas pogledate, ne gledate nas. Mi smo samo ogledalo, ki odraža vas. Če vam je všeč, kar vidite, potem poglejte nekoliko globlje vase. To ste vi,« je poudaril.

Posadka je v odpravi testirala polovilo orion, ki so ga poimenovali Integrity, od ročnega upravljanja do samega bivanja – še največ težav je bilo s straniščem. Nasa plovil in odprave ni pripravila sama, ampak v tesnem sodelovanju z mednarodno skupnostjo. Evropska vesoljska agencija je za odpravo zgradila servisni modul, ki je preko sončnih panelov proizvajal energijo za kapsulo s posadko, zagotavljal zrak za dihanje in pogonske motorje za manevriranje na poti dolgi več kot milijon kilometrov.

Med obletom Lune je posadka natančno z besedami in slikami dokumentirala videno: kot prvi ljudje so uzrli določene značilnosti na nam nevidni strani, prav tako je posadka opazovala spektakularen kar 53 minut dolg sončni mrk.

FOTO: Ronaldo Schemidt/AFP

Čakajoč na Artemis 4

Pri Nasi so se oddahnili, ko se je druga odprava v programu Artemis uspešno sklenila. Vendar to je šele pravi začetek. Namestnik direktorja Nase Amit Kshatriya je po pristanku Artemis 2 poudaril: »Pot do površja je odprta, a delo, ki je pred nami, je večje od dela, ki je za nami. Vedno bo tako.« »Pred 53 leti je človeštvo zapustilo Luno. Tokrat se vračamo, da bi ostali. Dokončajmo, kar so začeli. Osredotočimo se na tisto, kar je ostalo nedokončano. Ne gremo tja, da bi zasadili zastave in odšli, ampak da bi ostali,« je dejal Kshatriya.

Leta 2028 želijo ZDA vnovič pristati na površju Lune, pri tem pa nujno potrebujejo pomoč milijarderjev Jeffa Bezosa in Elona Muska – njuni podjetji namreč gradita pristajalne module. Spacex gradi starship – v prihodnjih dneh naj bi raketa znova poletela, Blue Origin pa pristajalnik blue moon. »Potrebujemo industrijo, da dela z nami. Sprejeti morajo izzive in začeti s produkcijskimi linijami za vse, kar bomo potrebovali, da uresničimo ta cilj,« je pred dnevi dejala Lori Glaze, pomočnica direktorja pri Nasi.

V programu Apollo so astronavti na površju Lune bivali le nekaj dni. V programu so uporabljali vesoljske rakete saturn, Nasa je sama vodila razvoj in gradnjo kapsul za prevoz posadke in pristajalno-vzletne module. Končni cilj programa Artemis je stalna baza na površju Lune, posledično Nasa potrebuje boljše in večje rakete, da bodo lahko vse potrebno – od bivalnih prostorov do zalog hrane in drugih potrebščin – pritovorili do tja.

Nasa je v modernem programu zgradila svojo raketo SLS ali vesoljski lansirni sistem in kapsulo orion, v kateri posadka odpotuje z Zemlje (servisni modul je evropski). Pristajalnik za pristajanje na površju Lune pa je torej naročila pri zasebnih podjetjih. In razvoj ne teče gladko. Pri Spacexu so bili sprva edini ponudniki, ker so zamujali, je v igro vstopil še Blue Origin.

ZDA je zdaj v novi vesoljski tekmi, tokrat s Kitajsko, ki so s posadko na površju Lune želi pristati do konca desetletja. Aktualna ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa si tekme ne želi izgubiti.

Ameriška vesoljska agencija je sprva načrtovala, da bo pristanek sledil že v odpravi Artemis 3 prihodnje leto, vendar so nato program pretresli. Zdaj velja, da bodo astronavti v prihodnji odpravi odpotovali le v orbito okoli Zemlje in tam preiskusili spajanje oriona s komercialnimi plovili – z enim ali obema od omenjenih. Nato naj bi leta 2028 posadka odpotovala proti površju Lune.

Jared Isaacman FOTO: Danielle Villasana/AFP

Znova manj denarja za Naso

Donald Trump je posadko Artemis 2 poklical v vesolje in se jim zahvalil ter hitel poudarjati, kako zelo ponosen je na njih. Medtem pa je 3. aprila predlagal proračun za fiskalno leto 2027, v katerem znova predlaga kar 25 odstotkov manj sredstev za Naso, znova so najbolj na udaru znanstveni programi. Direktor Nase Isaacman, ki ga je na položaj nastavil Trump, predlog predsednika podpira. Kot je poudaril, ima agencija dovolj denarja, da lahko ohrani svoj raziskovalni primat. K sreči programa razvoja vesoljskega teleskopa Roman in odprave Dragonfly na Titan nista ogroženi, a številnim drugim znanstvenim odpravam znova grozi ukinitev. Isaacman je v pismu zaposlenim pri Nasi zapisal, da Trumpov predlog pomeni, da postanejo še bolj učinkoviti in da naj politike pustijo politikom ter naj bodo osredotočeni predvsem na svoje delo.