Nagrajeni raziskovalni dosežki

Zoisove nagrade 2013 - Za življensko delo jo je prejela dialektologinja prof. dr. Terezija Zorko.
Objavljeno
22. november 2013 18.21
sipic/tanja dominko
I. K., Znanost
I. K., Znanost

Maribor – Dialektologinja, akademikinja prof. dr. Terezija Zorko je prejemnica najvišjega državnega priznanja za raziskovalne dosežke, letošnje Zoisove nagrade za življenjsko delo. Nagrade je nocoj podelil predsednik odbora za Zoisove nagrade akademik prof. dr. Tadej Bajd. Slavnostni govornik pa je bil predsednik države Borut Pahor.

Akademikinja prof. dr. Terezija (Zinka) Zorko raziskuje govore koroške, štajerske in panonske narečne skupine na glasoslovni, oblikoslovni, skladenjski in besediščni ravnini. Po Ramovšu, Riglerju in Logarju odpira nove raziskovalne smeri v slovenski dialektologiji, zlasti v slovenskem obmejnem in čezmejnem prostoru. V njeni mariborski dialektološki šoli nastajajo slovnice posameznih govorov, ki razlagajo narečno mnogovrstnost slovenskega jezika, dialektološke raziskave belih lis na karti narečnih značilnosti slovenskega jezika pa zarisujejo nove natančnejše narečne meje.

Prof. dr. Zinka Zorko se je rodila 24. februarja leta 1936 v Spodnji Kapli. Leta 1961 je diplomirala na ljubljanski Filozofski fakulteti iz slovenskega in ruskega jezika in slovenske ter ruske književnosti ter prav tam leta 1986 tudi doktorirala z disertacijo Koroški govori dravskega obmejnega hribovja od Ojstrice do Duha na Ostrem vrhu. Je zaslužna profesorica Filozofske fakultete Univerze v Mariboru od leta  2003 je tudi izredna članica SAZU.

Trije nagrajenci za vrhunsko znanost

Zoisove nagrade za vrhunske raziskovalne dosežke pa so letos prejeli: Dr. Janko Kos, profesor farmacevtske biokemije na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani in vodja Odseka za biotehnologijo na Institutu Jožef Stefan, za vrhunske raziskovalne dosežke na področju delovanja proteoliznih encimov in njihove regulacije.

Dr. Dušanka Janežič, profesorica na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem in znanstvena svetnica na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, za vrhunske dosežke v matematiki v naravoslovju.

Dr. Miran Gaberšček, vodja laboratorija za kemijo materialov na Kemijskem inštitutu, direktor Centra odličnosti za nizkoogljične tehnologije in izredni profesor za področje materialov na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, za vrhunske raziskovalne dosežke na področju materialov.

Zoisova priznanja

Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke pa so prejeli: dr. Simon Horvat, redni profesor za genetiko na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani ter sodelavec Laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu, zgodovinar in arhivski svétnik dr. Milko Mikola, dr. Nada Lavrač, znanstvena svetnica na Institutu Jožef Stefan ter profesorica računalništva na Univerzi v Novi Gorici in Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana, dr. Saša Novak Krmpotič, znanstvena svetnica na Odseku za nanostrukturne materiale Instituta Jožef Stefan in dr. Tomaž Zwitter, profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.

Puhovo priznanje za izum

Letošnje Puhovo priznanje so podelili za izum vodotopnega koencima Q10 skupini raziskovalcev Kemijskega inštituta v Ljubljani – dr. Mirku Prošeku, prof. dr. Janku Žmitku, dr. Maji Milivojević-Fir, dr. Andreju Šmidovniku, dr. Alenki Golc-Wondra, dr. Moniki Vidmar-Stražišar in dr. Samu Andrenšku.


Ambasadorka znanosti

Priznanje ambasadorka znanosti Republike Slovenije pa je prejela prof. dr. Tanja Dominko, izredna profesorica na Worcestrskem politehničnem inštitutu v ZDA. Je svetovno priznana znanstvenica za raziskave matičnih celic, ki že več kot 20 let živi in znanstveno deluje v tujini, ob tem pa ves čas vzdržuje intenzivne strokovne in osebne stike z domovino.