Junija leta 1970 sta kozmonavta Andrijan Nikolajev in Vitalij Sevastjanov na krovu vesoljske ladje Sojuz 9 v vesolju preživela skoraj 18 dni. Tako dolg vesoljski polet je bil predviden kot priprava za sovjetsko odpravo na Luno, a je bila cena dosežka zelo visoka.

Potem ko je bila tekma za Luno po uspešnih poletih ameriških vesoljskih ladij Apollo 11 in Apollo 12 v letu 1969 za Sovjete izgubljena, so se ti osredotočili na drugačne dosežke. Eden od teh je bil polet nove vesoljske ladje Sojuz, ki ne bo trajal samo nekaj dni, ampak več tednov. S tem bi pridobili izkušnje za prihodnje polete na vesoljske postaje, poleg tega bi presegli dolžino poleta ameriške vesoljske ladje Gemini 7. Z njo sta astronavta Frank Borman in James Lovell decembra 1965 v vesolju preživela 14 dni, in to v zelo utesnjenih bivalnih razmerah, Sovjeti pa so načrtovali bistveno bolj udoben polet.

Za posadko odprave, predvidene ob obletnici Leninovega rojstva, so izbrali izkušenega kozmonavta Andrijana Nikolajeva, ki je že poletel z ladjo Vostok 3, in novinca Vitalija Sevastjanova. Za daljše polete prirejeni Sojuz 9 je poletel 1. junija iz vesoljskega središča in izstrelišča Bajkonur. Devet minut po vzletu je vstopil v orbito 219 x 206 km, ki so jo kasneje dvignili na 266 x 247 km.
 

Nogomet, šah in volitve

Kmalu po izstrelitvi je sovjetski tisk pisal, da sta prva kozmonavta, ki sta se obrila v vesolju, kar naj bi pričalo o dolžini vesoljskega poleta. Agencija Tass je poročala, da sta udobno spala v spalnih vrečah v bivalnem oddelku, kar je bilo veliko bolj udobno kot pri Geminiju 7, v katerem sta astronavta spala na sedežih. Kozmonavta sta imela grelnik za pripravo hrane, jedla pa sta juhe, zrezke, šunko in pila sadne sokove. Spremljala sta televizijski prenos svetovnega prvenstva v nogometu, na katerem je Sovjetska zveza izpadla v četrtfinalu proti Urugvaju, igrala šah na daljavo s tekmeci na Zemlji ter sodelovala na volitvah članov sovjetskega vrhovnega sveta in glasovala za KP SZ. Ob tem sta opravila kopico medicinskih testov, fotografirala in dvakrat na dan po eno uro telovadila, kar naj bi po mnenju sovjetskih znanstvenikov zadostovalo za izničenje negativnih učinkov breztežnosti. Nikolajev se je po radijski zvezi pogovarjal tudi s svojo ženo, prav tako kozmonavtko Valentino Tereškovo.



Petnajstega junija sta zrušila ameriški rekord, štiri dni kasneje, med 287. orbito, ko sta porabila skoraj vse zaloge hrane, pa sta se usmerila nazaj proti Zemlji. Pristala sta 75 kilometrov od Karagande v Kazahstanu po 17 dneh, 16 urah in 59 minutah. Tisk je poročal, da se počutita dobro, v resnici pa ne eden ne drugi ni mogel hoditi in so ju v helikopter nesli. Oba sta imela povišano temperaturo, zdravstveni pregledi so pokazali, da se jima je srce občutno skrčilo. Oba skoraj teden dni nista vstala iz postelje, nato se je njuno stanje izboljšalo in kmalu sta si povsem opomogla. Na podlagi podatkov s tega poleta so Sovjeti na novo oblikovali smernice in postopke varovanja pred vplivom breztežnosti, polet Sojuza 9 pa je tudi po 50 letih najdaljši vesoljski polet samostojne vesoljske ladje.

———
Miloš Krmelj je predstavnik Mednarodne vesoljske univerze ISU ter redni član in regionalni sekretar Mednarodne akademije za astronavtiko (IAA).