Britanski časopis Guardian je avgusta razglasil zmagovalca spletnega glasovanja za nevretenčarja leta 2026, s katerim krepi zavedanje o najštevilčnejši, a pogosto spregledani skupini živali, ki zagotavlja številne brezplačne storitve, brez katerih ljudje ne bi preživeli. Prvo mesto je pripadlo neonsko zelenemu morskemu polžu Costasiella kuroshimae, velikemu za riževo zrno, ki ustvarja lastne »sončne celice«. Tik za njim se je uvrstil največji čmrlj na svetu Bombus dahlbomii. Endemita Patagonije ogrožajo evropski čmrlji, ki jih južnoameriški pridelovalci uvažajo za pomoč pri opraševanju tržnih kmetijskih rastlin. Kandidaturo zanj je vložil raziskovalec Anton Gradišek, ki z mednarodno ekipo razvija monitoring patagonskih čmrljev s pomočjo bioakustike.
»Zelo frustrirajoče je, da kljub vsem znanstvenim informacijam, ki smo jih pridobili – da evropski čmrlji prenašajo bolezni na avtohtone južnoameriške, da tekmujejo z njimi za gnezdišča in hrano –, oblasti v Čilu še nismo prepričali, naj prenehajo uvažati in vzrejati evropske čmrlje,« je za Delo povedala argentinska raziskovalka čmrljev Marina Arbetman, s katero smo se prav tak pogovarjali.
Komentarji