Nakupovalne košarice se selijo na telefone

Šest od desetih uporabnikov interneta redno nakupuje elektronsko. Največ kupujejo oblačila in športno opremo.
Objavljeno
03. september 2018 19.05
Posodobljeno
03. september 2018 19.11
FOTO: Leon Vidic
Ljubljana – Slovenci se hitreje ogrevamo za spletno nakupovanje kot v povprečju potrošniki v državah z evrom. Tako kažejo podatki Eurostata za leto 2017. Delež posameznikov, ki so v letu dni opravili nakup prek spleta, se je v območju evra zvišal s predlanskih 55 na lanskih 57 odstotkov, v Sloveniji pa s 40 na 46 odstotkov.

Delež spletnih nakupovalcev je še višji, če jih iščemo samo med uporabniki interneta. V državah na območju z evrom je bil lani 68-odstoten, v Sloveniji pa 57-odstoten.
 

Virtualno tudi po živila


In kaj potrošniki najpogosteje naročajo prek spleta? Tu je med EU in Slovenijo nekaj razlik. V obeh imajo največji delež oblačila in športna oprema. Podobno kot Evropejci pogosto po tej poti Slovenci kupujejo tudi dobrine za gospodinjstvo, sorazmerno manj pa filme, knjige, programsko opremo, počitniške aranžmaje, vstopnice. Na drugi strani je delež prek spleta kupljenih živil in strojne opreme za računalnik pri nas celo znatno višji kot v osemindvajseterici.

Iz podatkov o državi izvora prodajalca je razvidno, da tako na ravni EU kot v Sloveniji daleč največ e-potrošnikov opravi nakup pri prodajalca v nacionalni državi (v Sloveniji 77, v EU28 pa 87 odstotkov), v porastu pa je delež e-nakupov pri prodajalcih iz druge države članice EU ali zunaj EU. Zanimivo je, da smo Slovenci še posebej občutljivi na izvor, saj že nekaj let zapored od prodajalca iz neznane države kupimo le odstotek prek spleta kupljenega blaga (v EU 11 odstotkov).

Kaj pa potrošnike (še vedno) odvrača od spletnega nakupovanja? Po podatkih Eurostata jih daleč največ (v Sloveniji kar 84 odstotkov, v EU nekaj manj) daje prednost osebnemu nakupu, kjer si izdelek prej ogledajo, poleg tega so mnogi lojalni klasičnim trgovcem ali so tako pač navajeni. Po velikosti druga ovira je skrb zaradi varnosti plačila, sledi pomanjkanje veščin za nakupovanje po spletu, morebitne težave pri dobavi ali vračilu blaga, oseba nima plačilne kartice ali bi predolgo čakala na dostavo oziroma ima težave z dostavo na dom.
 

Spletno nakupovanje v regiji


Spletno nakupovanje v regiji poglobljeno raziskuje podjetje Ceneje. Darko Dujič, direktor Ceneje in strokovnjak za razvoj novih poslovnih modelov, takole strne opažene spremembe: »Močno se spreminjata zahtevnost in izobraženost kupcev. Nakupnih odločitev ne sprejemajo več zgolj na podlagi cene, ključna je priročnost, enostavnost, enako pomembna jim je postala dobra nakupna izkušnja. To izhaja iz odgovorov več kot 90 odstotkov uporabnikov. Spletni potrošniki so se za razliko od lani bolj ozirali na opise izdelkov, načine plačil, ki jih ponuja trgovec, preglednost ponudbe v spletni trgovini ter dostavne pogoje, torej so našli dodano vrednost v necenovnih dejavnikih nakupnega odločanja.«

image
Infografika: Delo


Nakupi se vse pogosteje končujejo na mobilnih tehnologijah, nadaljuje Dujič. V primerjavi z letom 2016 se je delež kupcev, ki so zadnji nakup opravili na mobilnem telefonu, povečal za 60 odstotkov in zdaj se na mobilnih napravah zaključi že skoraj petina vseh spletnih nakupov. Lani je delež spletnih kupcev, ki večino nakupov opravijo v tujini, znašal okrog 20 odstotkov, letos pa se je ta delež povečal na dobro tretjino. S tem trendom je povezano tudi povečanje elektronskih oblik plačil na spletu.
 

Prostora za razvoj je še dovolj


Ne le, da v Sloveniji radi nakupujemo po internetu, ampak po isti poti radi tudi prodajamo. Po številu spletnih trgovin (po ocenah analitikov Ceneje jih je v Sloveniji aktivnih več kot 3000) smo v evropskem merilu dokaj razviti, ne pa še čisto v vrhu. Po razvitosti spletne trgovine v Evropi prednjačijo Velika Britanija, Nizozemska, precej naprednejši od Slovenije sta na primer Češka in Slovaška. Vodilna v tem pogledu v svetu je Koreja.

46 odstotkov Slovencev je v zadnjem letu opravilo nakup prek spleta.


Sicer pa v regiji razvoj na tem področju spodbujajo predvsem tako imenovane spletne tržnice in spletni primerjalniki, kot so Heureka na Češkem, Ceneo.pl na Poljskem in Ceneje.si v Sloveniji – z vedno bolj izrazito vlogo nakupnega svetovalca v ključnih fazah nakupa. Te omogočajo enostavno informiranje in optimizacijo nakupovanja v praktično vseh blagovnih skupinah, tudi pri storitvah. Zato dobra tretjina uporabnikov spleta raziskuje ponudbo na iskalnikih, kot je Google, skoraj enako jih uporablja portale za primerjalno nakupovanje.
 

Vodi elektronika


Raziskava Shopper’s Mind, ki jo vsako leto v Sloveniji in na Hrvaškem izvaja Ceneje skupaj z agencijo Valicon, odkriva navade slovenskih spletnih kupcev (rezultati se v nekaterih podrobnostih razlikujejo od statističnih).

Pri nas več spletnih nakupov živil kot v EU.
Ovira je skrb zaradi varnostni plačila.
Slovenci se najbolj ogrevajo za elektroniko.


Kaže, da se Slovenci najbolj ogrevajo za elektroniko. Od okoli 4000 anketiranih spletnih kupcev jih je v tej blagovni skupini opravila zadnji spletni nakup kar tretjina, najpogostejši predmet nakupa so bili računalnik, tablica, tiskalnik, igralna konzola, dodatki za računalnik, oprema za mobilni telefon ali avdio- in videooprema. Skoraj petina jih je nazadnje kupila oblačila, obutev ali modni dodatek, 15 odstotkov opremo za dom in vrt ter dobra desetina izdelek iz skupine lepota in zdravje.

Načini plačila in dobave: naraščajo elektronska plačila, plačila po povzetju se krčijo. Kupci terjajo preproste in hitre načine plačila, ki jih je moč opraviti od kjerkoli in kadarkoli. Ne marajo spremenljivih obrestnih mer in skritih stroškov, priljubljeno pa je plačilo na obroke, kot ga uvajajo tudi številne inovativne rešitve (npr. Leanpay). Polovici spletnih kupcev dostavlja kupljeno Pošta Slovenije, tretjini pa DHL in UPS, v vzponu pa je osebni prevzem