Narava k sreči ne zna lagati

Dr. Klemen Korasa o razvoju generičnih zdravil, meditaciji in branju, po epidemiji pa bo odtekel maraton.
Fotografija: Klemen Korasa FOTO: osebni arhiv
Odpri galerijo
Klemen Korasa FOTO: osebni arhiv

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.


V razvoj zdravila je vključenih veliko različnih naprav, od tistih, s katerimi vrednotimo lastnosti vhodnih materialov in končne lastnosti zdravila, do proizvodnih naprav in naprav za spremljanje in kontrolo procesa. Če bi se moral odločiti za eno skupino aparatur, bi bila to orodja procesne analizne tehnologije (PAT). Z njimi spremljamo lastnosti zdravila že med izdelavo in na podlagi meritev izvajamo popravke procesa, da bi dosegli čim boljšo kakovost končnega izdelka. Z orodji PAT sem se ukvarjal tudi v doktorski nalogi.


 

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?


Naše delo je usmerjeno v razvoj novega zdravila, pri čemer so cilj učinkovitost, varnost in kakovost končnega izdelka. Raziskovanja se lotimo, ko na poti naletimo na neznanke. Tableta je namreč kompleksen sistem veliko medsebojno odvisnih spremenljivk, ki se pogosto obnašajo drugače od predvidenega, in takrat ugotavljamo, kateri mehanizmi se skrivajo v ozadju.


Zakaj imate radi znanost?


Ker vodi do resnice. Če za odgovor prosite spletni brskalnik, boste z ustreznim ključem besed v množici različnih odgovorov hitro prišli do takšnega, kot si ga želite. Znanost za odgovor vpraša naravo, ki k sreči ne zna lagati.


Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?


Delam v generični farmacevtski industriji, kjer v zdravila vgrajujemo že znane zdravilne učinkovine. Naš temeljni cilj je hiter razvoj patentno neodvisnega zdravila, ki je po kakovosti primerljivo z originatorskim, izvornim zdravilom ali pogosto celo boljše. Tako omogočamo bistveno boljšo dostopnost zdravila za javno zdravstvo. Glede na astronomske cene, ki jih v zadnjem času dosegajo originatorski izdelki, je generična farmacija še toliko bolj pomembna.


Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenik?


Po končanem eksperimentalnem delu za srednješolsko nagrado Krke. Pri tej nalogi smo bakterijske spore obdelovali s kovinskimi ioni in minerali ter proučevali vpliv obdelave na njihovo odpornost. Navdušen sem bil, da je možno z razmeroma majhno spremenljivko bistveno vplivati na potek poskusa ter z dokaj enostavnimi poskusi priti do ugotovitev, ki so bile pred tem nepredstavljive.


Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?


Tečem, smučam, obiskujem gore, berem, se učim, meditiram ter uživam v naravi, dobri hrani, pijači in družbi. V teh dneh sem nameraval v Radencih odteči svoj prvi maraton, a mi je koronakriza to preprečila.


Kako koronavirus vpliva na vaše delo?


V Krki smo že ob začetku epidemije uvedli učinkovite zaščitne ukrepe, ki so omogočili nemoteno delovanje ključnih procesov. Vsebina dela se tako ni bistveno spremenila, so se pa sestanki preselili iz sejnih sob na medmrežje, na obrazih so se pojavile zaščitne maske, pri vhodu merimo telesno temperaturo …


Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?


Dober znanstvenik se ne ustraši »nerešljivih« ugank. Nasprotno: motivirajo ga problemi, nad katerimi je že marsikdo obupal. Pri tem ga ne vrže iz tira dejstvo, da gre pri raziskovanju veliko stvari narobe in pogosto popolnoma drugače, kot si je sprva zamislil. Z iskanjem rešitve postane do neke mere obseden, kar mu omogoča, da do odgovora pogosto pride takrat, ko o njem niti ne razmišlja.


Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?


V farmaciji in medicini bo zanimivo spremljati možnosti različnih aplikacij umetne inteligence. Nedavno so znanstveniki z MIT sporočili, da so s pomočjo strojnega učenja odkrili zelo učinkovito spojino s protimikrobnim delovanjem. Trenutno se za pojmom umetna inteligenca skrivajo predvsem napredni pristopi v modeliranju podatkov. Če bo v prihodnosti možen korak bližje h kreativnemu razmišljanju zunaj postavljenih okvirov, pa lahko vse skupaj postane še bolj zanimivo.


Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?


Če bi se ponudila priložnost, bi odpotoval tudi okrog Triglava s panoramskim letalom. Žal mislim, da se mi priložnost za obisk Marsa ne bo ponudila, bom pa z veseljem spremljal pristanek prve posadke.


Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?


Navijam za obnovljive vire. Če to ne bo dovolj, stavim na jedrsko energijo, kjer bo morda fuzija zamenjala fizijo.


S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?


Z Nikolo Teslo. Glede na to, kakšen ekscentrik naj bi bil, bi bila kava zelo zanimiva.


Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?


Predlagam spletno stran Quora, na kateri uporabniki drug drugemu odgovarjajo na najrazličnejša vprašanja. Na vprašanje o vesolju lahko odgovori nekdanji astronavt ali profesor fizike, med bolj priljubljenimi uporabniki sta tudi Jimmy Wales, soustanovitelj Wikipedije, in nekdanji ameriški predsednik Barack Obama. Priporočam knjigo Principles Raya Dalia, ki sicer ni znanstvena, govori pa o pomenu transparentnosti, odkritosti in objektivne komunikacije v sistemih in vsakdanjem življenju. Med knjigami, ki me še čakajo, je tudi Misliti hitro in počasi Daniela Kahnemana.

Komentarji: