Nasa bo gradila bazo na Luni: droni, jedrski reaktorji in avtonomna vozila

Ameriška vesoljska agencija želi v prihodnjih desetletjih v okviru programa Artemis zgraditi lunarno bazo. »To bo prva ameriška in človeška postaja na drugem nebesnem telesu,« je dejal direktor Nase Jared Isaacman. Načrti so velikopotezni in vključujejo številne pogodbe z zasebnimi podjetji.

»Vsaka misija, s posadko in brez nje, bo priložnost za učenje, ko se bomo vrnili na lunino površino, zgradili infrastrukturo za bivanje in osvojili veščine, potrebne za življenje in delovanje v enem najzahtevnejših in nevarnejših okolij, kar si jih lahko zamislimo,« je dodal Isaacman. »Šli bomo za znanost, za vse, kar bomo pridobili z gospodarskega in tehnološkega vidika, za inovacije, ki bodo izboljšale življenje tukaj na Zemlji, in za pripravo na to, kam bomo neizogibno šli naprej,« je še dejal in se zahvalil administraciji ameriškega predsednika Trumpa in kongresu. A brez denarja – veliko denarja – ne bo šlo.

»Postaja na Luni bo velika na stotine kvadratnih metrov, z različnimi stavbami in drugimi konstrukcijami, ki bodo omogočale trajno prisotnost človeka na Luni,« je na novinarski konferenci dejal Carlos García-Galán, vodja programa Nasine lunarne baze.

Nov starship vzletel, a še zdaleč ne brezhibno

Bazo bodo gradili v bližini luninega južnega pola, kjer se domnevno nahajajo velike količine vodnega ledu. Nasa si je postavljanje baze zamislila v treh večjih korakih. V prvi fazi je predvidenih do 25 odprav, od tega naj bi jih 21 pristalo na površju. Večinoma bo šlo za robotske odprave, s številnimi vozili in tudi štirimi droni, imenovanimi MoonFall, ter komunikacijskimi sateliti. V tej fazi bodo razvijali tehnologije za oskrbo z energijo, navigacijo, komunikacije in jedrskih radioizotopskih grelnih enot, zasnovanih za preživetje dolge noči.

Blue Moon Mark 1 podjetja Blue Origin FOTO: Nasa      

Do leta 2029 bo Nasa, kot so napovedali, prešla na vzpostavljanje pol-stalne infrastrukture ter začela izvajati začetne naselitvene in logistične operacije. Na Luni bodo namestili sončne elektrarne in začetne zmogljivosti za jedrsko energijo, ki bo morda vključevala tudi jedrski reaktor. Na Luno bodo poslali izboljšane roverje in drone. V tej fazi je predvidenih 24 pristankov bolj ali manj velikih plovil.

V tretji fazi, ki naj bi se začela že leta 2032, sledi redno menjavanje posadke in neprekinjeno delovanje na površju Lune. »Takrat bosta življenje in delo na Luni postala resničnost,« so zapisali. Na Luni bodo bivalni moduli, jedrski reaktorji za stalno in zanesljivo energijo, številna vozila tudi za dolge razdalje. Na leto naj bi v tej fazi na Luno z različnimi plovili dostavili 38 ton potrebščin.

»Bivalni moduli bodo na vrhu grebenov, da bodo imeli sončno svetlobo. Energetski objekti – jedrski reaktorji – bodo morali biti vsaj kilometer stran. Na vse to moramo misliti, ko bomo gradili mesto,« je dejala glavna arhitektka Nujoud Merancy.

Začetna faza gradnje postojanke FOTO: Nasa  

Letošnje odprave

Gradnja baze se bo začela pravzaprav že letos, so napovedali. Letos bo proti Luni odpotoval modul Griffin podjetja Astrobotic z različnim tovorom, med drugim z roverjem Flip podjetja Astrolab, za razvoj sistemov mobilnosti. Še letos naj bi stekla tudi raziskovalna misija Lunar Vertex, ki bo odpotovala na lunarnem modulu Nova-C Trinity podjetja Intuitive Machines. Preučevala bo lunarne vrtince oziroma svetlobne pege na površini Lune, da bi izboljšala razumevanje evolucije površine in obnašanja materiala v ekstremnih pogojih. V odpravi bodo na Luno odpotovali tudi evropski in korejski znanstveni instrumenti.

Jeseni bo proti Luni odpotoval Blue Moon Mark 1 Endurance podjetja Blue Origin. Med drugim bodo na površje poslali posebno kamero, ki bo opazovala dvigovanje prahu ob pristajanju plovil in laserski instrument za natančnejše določanje ustreznega pristanka. Pristajalnik naj bi pristal ob grebenu Shackleton, da bodo raziskali okolico – prav tam namreč Nasa načrtuje pristanek posadke leta 2028.

Spoštovanje pogodbe o vesolju

Čeprav so astronavti že pred desetletji stali na površju Lune, prav tako so površje raziskovali robotski raziskovalci, se še vedno zelo malo ve o južnem polu, je pojasnil García-Galán. Zato si površje želijo raziskovati tudi z droni MoonFall. 

Prve tri ali štiri drone naj bi na površje poslali leta 2028 na pristajalniku podjetja Firefly Aerospace, ki je za posel dobilo 65 milijonov evrov. Vsak letalnik naj bi bil visok en meter in imel 225 kilogramov, v kar je vključeno tudi gorivo. Razvoj vodi Nasin laboratorij za reaktivni pogon (JPL), ki že ima izkušnje – tam so namreč sestavili zelo uspešen helikopter, ki je deloval na površju Marsa.

Letalnik MoonFall FOTO: Nasa  

»Na luninem površju so zelo zanimiva območja in želimo jih raziskati,« je povedal García-Galán. Z letalniki bi lahko iskali vodni led, ki naj bi bil skrit v kraterjih, ki jih sončna svetloba ne doseže, iskali bi za znanost zanimiva področja, še najpomembneje, iskali bi ustrezna mesta za pristanke plovil. Letalniki, potem ko bi se iztrošili, bi lahko pomagali tudi pri označevanju meja lunine baze, je pojasnil.

»Pravzaprav jih bomo lahko postavili na vogale območij, kjer menimo, da imamo bodisi ključne znanstvene cilje bodisi želimo zgraditi lunino bazo.« Pri tem pa se seveda postavlja vprašanje meja, ki jih na Luni ne sme biti. »Vsekakor želimo tudi spoštovati pogodbo o vesolju, da bomo spoštljivi do drugih držav, ki nameščajo svoj tovor na površje,« je dodal.

Vesoljske odprave kot oblika diplomacije

Na Luni si želi oporišče zgraditi tudi Kitajska, ZDA so večkrat poudarile, da je nujno, da so pri gradnji prve, s čimer bi postavili tudi pravila za odgovorno obnašanje. Lune ali kateregakoli območja na njej si po omenjeni pogodbi ne sme lastiti nihče. Država si ne sme in ne more prilastiti niti zemlje, na kateri stoji njihova baza.

Nasa v sporazumih Artemis, ki jih je do zdaj podpisalo 66 držav, tudi Slovenija, dopušča ustvarjanje varnih con – sporazumi sicer upoštevajo pogodbo o vesolju, ki je iz leta 1967. Varne cone naj bi bila območja, kjer ne bo dovoljeno škodljivo delovanje. Če bi z droni Nasa vzpostavila nekakšen obod območja, bi to že lahko bila omenjena varna cona. Nekateri kitajski komentatorji so kritični do teh določb, Nasa in Kitajska pa uradno o tem še nista govorili.

Avtonomno terensko vozilo FOTO: Nasa  

Nasa je s komercialnimi podjetji sklenila nekaj bogatih pogodb: kalifornijskemu podjetju Astrolab je za razvoj vozila CLV-1 namenila 188 milijonov evrov, podjetju Lunar Outpost iz Kolorada pa 189 milijonov evrov za vozilo Pegasus. Vozila morajo delovati avtonomno, prav tako mora biti omogočeno upravljanje vozila z Zemlje. Vsaj eno takšno vozilo si Nasa na Luni želi že za odpravo Artemis 4 – v kateri je predviden pristanek posadke ob južnem polu leta 2028. Vozila naj bi na površje dostavili s pristajalnikom Blue Moon podjetja Blue Origin, ki je za to dobilo do 200 milijonov evrov na odpravo. Blue Origin gradi tudi modul za človeško posadko, ki naj bi ga preizkusili v odpravah Artemis 3 prihodnje leto in morda tudi v Artemis 4, ko bo šlo za pristanek na Luni. Podjetje v tem primeru tekmuje s Spacexom.