Nasa fotografirala kraj nesrečnega pristanka, Vikrama pa nikjer
Indijski lander je strmoglavil 7. septembra.
Odpri galerijo
Območje na Luni, kjer je strmoglavilo indijsko plovilo. FOTO: NASA/Goddard/Arizona State University
Lander Vikram je bil 7. septembra do zadnjih kilometrov dobro na poti, da Indijo vpiše kot četrto na seznamu tistih držav, ki jim je uspelo pristati na Luni. A je ni, ker je strmoglavil. Kam natančno, ni jasno.
V iskalno akcijo in preučevanje južnega pola Lune med grebeni in ravnicami Simpelius N in Manzinus C, kjer naj bi »počival« Vikram, je svoje ladje vključila tudi ameriška vesoljska agencija. Fotografije okoli 150 kilometrov velikega območja je posnela kamera na orbiterju Lunar Reconnaissance.
Satelit je območje okoli 600 kilometrov od južnega pola preletel 17. septembra, a indijskega landerja ni opazil. Nad območje se je namreč že plazil mrak in dolge sence so se vile po površju, in zelo verjetno je, da lander leži v kakšnem senčnem predelu. Boljše svetlobne pogoje bo imel orbiter oktobra, ko bo znova poskušal najti indijsko plovilo, ki je del odprave Čandrajan 2.
Odprava je sicer delno uspešna, saj se je indijski satelit uspešno utiril v orbito našega naravnega satelita. Čandrajan 2 je najbolj kompleksna indijska misija. Vikram je na Luno nosil tudi 27-kilogramski rover, ki bi moral analizirati regolit. Želeli so namreč preučevati površje ter iskati sledi vode in zanimivih mineralov.
Znova pa se je izkazalo, da je pristajanje na drugih nebesnih telesih zelo težavno. Do zdaj so tako imenovani mehki pristanki uspeli Američanom, ki so tudi edini na Luno poslali človeka, Rusom in Kitajcem, ki jim je uspel tudi pristanek na oddaljeni strani Meseca. Letos je na površje Lune sicer strmoglavilo tudi izraelsko zasebno plovilo.
V iskalno akcijo in preučevanje južnega pola Lune med grebeni in ravnicami Simpelius N in Manzinus C, kjer naj bi »počival« Vikram, je svoje ladje vključila tudi ameriška vesoljska agencija. Fotografije okoli 150 kilometrov velikega območja je posnela kamera na orbiterju Lunar Reconnaissance.
Satelit je območje okoli 600 kilometrov od južnega pola preletel 17. septembra, a indijskega landerja ni opazil. Nad območje se je namreč že plazil mrak in dolge sence so se vile po površju, in zelo verjetno je, da lander leži v kakšnem senčnem predelu. Boljše svetlobne pogoje bo imel orbiter oktobra, ko bo znova poskušal najti indijsko plovilo, ki je del odprave Čandrajan 2.
Odprava je sicer delno uspešna, saj se je indijski satelit uspešno utiril v orbito našega naravnega satelita. Čandrajan 2 je najbolj kompleksna indijska misija. Vikram je na Luno nosil tudi 27-kilogramski rover, ki bi moral analizirati regolit. Želeli so namreč preučevati površje ter iskati sledi vode in zanimivih mineralov.
Svetlobni pogoji za fotografiranje niso bili najboljši. FOTO: NASA/Goddard/Arizona State University
Znova pa se je izkazalo, da je pristajanje na drugih nebesnih telesih zelo težavno. Do zdaj so tako imenovani mehki pristanki uspeli Američanom, ki so tudi edini na Luno poslali človeka, Rusom in Kitajcem, ki jim je uspel tudi pristanek na oddaljeni strani Meseca. Letos je na površje Lune sicer strmoglavilo tudi izraelsko zasebno plovilo.
