Nasina misija Fermi identificirala črno luknjo, med raziskovalci tudi Slovenka

Gabrijela Zaharijaš bo o tej temi pisala tudi za Delo, in sicer bo njen prispevek na straneh znanosti objavljen naslednji četrtek (19. julija).
Objavljeno
12. julij 2018 20.57
Posodobljeno
12. julij 2018 21.05
To je prvič, da smo dobili neposredni dokaz, da lahko astrofizikalni izvori imenovani blazarji ali točneje supermasivne črne luknje, ki ležijo v njihovih središčih, proizvajajo visoko-energijske nevtrine FOTO: Nasa
L. Z.
L. Z.
»Pred okrog 4 milijardami let je črna luknja v osrčju neke daljne galaksije ustvarila curek visoko-energijskih delcev. Zdaj je mednarodna skupina raziskovalcev, med katerimi je tudi raziskovalka z Univerze v Novi Gorici dr. Gabrijela Zaharijaš, razkrila, da so zaznali enega od teh delcev - izmuzljivih nevtrinov - in da so ga s pomočjo Nasinega vesoljskega teleskopa Fermi uspeli povezati z verjetnim krajem nastanka. To je prvič, da smo dobili neposredni dokaz, da lahko astrofizikalni izvori imenovani blazarji ali točneje supermasivne črne luknje, ki ležijo v njihovih središčih, proizvajajo visoko-energijske nevtrine,« je Univerza v Novi Gorici zapisala v sporočilu za javnost.

Gabrijela Zaharijaš bo o tej temi pisala tudi za Delo, in sicer bo njen prispevek na straneh znanosti objavljen naslednji četrtek (19. julija).

»Satelit Fermi je zaznal žarke gama iz oddaljene galaksije, iz katere je bil zaznan tudi visoko-energijski nevtrino,« je povedal Paul Hertz, direktor Oddelka za astrofiziko na sedežu Nase v Washingtonu. »To je še en velik korak naprej na hitro razvijajočem se področju večglasniške astronomije po lanskoletni detekciji žarkov gama satelita Fermi, ki je povezan z dogodkom gravitacijskega valovanja, ki ga je povzročilo zlitje dveh nevtronskih zvezd.«