To je prvi košček meteorita Novo mesto

Gregor Kos je našel del vesoljskega kamna, ki je 28. februarja padel na območje Dolenjske. Gre za prvi del meteorita. Pristojni upajo, da jih bodo našli še več.

Objavljeno
08. marec 2020 08.01
Posodobljeno
09. marec 2020 07.33
Gregor Kos in lokacija, kjer je našel kamenček. FOTO: Bojan Ambrožič
Geolog Bojan Ambrožič je sporočil, da so našli ostanke vesoljskega kamna, ki je konec februarja eksplodiral nad Dolenjsko. Poimenovali so ga meteorit Novo mesto.

Našel ga je Gregor Kos. Bilo je srečno naključje, je povedal in dodal, da ga je našel že v sredo popoldne, a sprva ni verjel, da gre res za meteorit.

»Najdba je bila golo naključje. V teh dneh sem prebral več člankov o meteoritih. Ko sem se v sredo pripeljal domov, sem na dovozu k hiši zagledal nenavadno kamnino. Sina sem poslal, da ga pobere, razlika z okoliškimi kamni je bila tako očitna, da ga je takoj našel. Vse kamnine pri nas so bele, ta temni kamen je res izstopal,« je pojasnil srečni najditelj Gregor Kos iz Prečne pri Novem mestu.



A ni nemudoma obvestil pristojnih, ampak šele v soboto zvečer. »V medijih sem prebral, da so meteoriti naravno magnetni. Magnet, s katerim sem preveril to trditev, pa očitno ni deloval, zato sem menil, da je najdba en velik nič. Sinu sem celo rekel, da naj ga vrže stran, pa ga je k sreči raje predal mami,« se je nasmehnil. Po vnovičnem ogledovanju kamna je nato vendarle poklical Ambrožiča, ki se je nemudoma lotil prvih analiz.

image
Najditelj Gregor Kos in meteorit. FOTO: Blaž Samec



»To je praznik za slovensko naravoslovje, sploh za astronomijo in geologijo,« je ob najdbi poudaril dr. Miha Jeršek iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije.


Kaj so pokazale prve analize?


Gre za hondrit, navadni kamniti meteorit, so pokazale prve analize. Več kot 80 odstotkov meteoritov, ki padejo na Zemljo, je te vrste. Teža kamenčka je 203 gramov, je povedal Ambrožič, ki je kamen analiziral v noči na nedeljo.

Meteorit izstopa s svojo črno žgalno skorjo. Ta nastane ob hitrem letu kamna skozi atmosfero, kjer se zunanji del ob trenju začne taliti in nato kristalizira v skorjo. »Meteorite najlažje prepoznamo ravno po črni zunanjosti, notri pa so beli,« je znova pojasnil Ambrožič.

V kamnu so tudi značilne hondrule, ki so prisotne le v meteoritih. »Gre za milimetrske kroglice, ki nastanejo v vesolju oziroma v mikrogravitaciji,« je nadaljeval Ambrožič. V zemeljskih kamninah tega zagotovo ni.

Naslednja značilnost, ki potrjuje pristnost kamna, so rjave lise. »Rjave lise so znaki preperevanja. Na tla je padel v petek, v sredo so ga pobrali, a je že začel preperevati. Zato je tako zelo pomembno, da se najdejo čim prej,« je razložil geolog, ki je v soboto na podobnem območju tudi organiziral iskalno akcijo.

V vesoljskem kamnu so razvidne tudi udarne žile. Meteorit je bil zagotovo del večjega asteroida, ki je v daljni preteklosti utrpel trke z drugimi podobnimi nebesnimi telesi. Ob trkih se je del snovi stalil, to pa je v kamninah, starih okoli štiri milijarde let, vidno kot omenjene žile.

Analiza mineralne sestave je pokazala, da je sestavljen iz silikatov – mineralov piroksen in olivin -, in železovo-nikljevih mineralov. »S spektroskopijo sem ugotovil tudi prisotnost niklja, ki ga v nobeni zemeljski kamnini ni v tolikšnem deležu kot le v meteoritih,« je še poudaril Ambrožič in dodal, da kamen zdaj čaka še vrsta drugih analiz, ki so potrebne, da meteorit ustrezno klasificirajo.

Glede na sestavo poznamo različne meteorite: kovinske – železove in nikljeve, in kamnite, med katerimi prevladujejo silikati. Posebnost je tudi, da so vsi naravno magnetni, kar lahko hitro preverimo z občutljivo kompasovo iglo.


​Meteoritov bi bilo lahko še zelo veliko


image
Meteorit Novo mesto FOTO: Dejan Javornik/Slovenske novice


Pristojni upajo, da bodo našli še dodatne dele meteorita, saj, kot je povedal dr. Jure Atanackov z Geološkega zavoda Slovenije, je preživelo kar precej osnovnega meteoroida. »Številka v kilogramih je trimestna,« je povedal. V naslednjih nekaj dneh so idealni pogoji, da še kaj najdejo, saj zdaj še ni podrasti. 

image
Meteorit Novo mesto FOTO: Miha Jeršek


»Računamo predvsem v domačine, ki najbolj poznajo svojo okolico. Naj pogledajo po vrtu, njivah in travnikih za kamni, ki precej izstopajo v primerjavi s kamninami na območju,« je povedal Atanackov. Dodal je, da se prva najdba skoraj povsem ujema z zadnjimi izračuni poti padca. Ravno na tem delu bi lahko bili še koščki, pa tudi severozahodno proti Trebnjemu. Atanackov je še ocenil, da bi bilo lahko na tleh skupno med dvesto in štiristo kilogramov meteoritov. Morda je kakšen kos večji, zagotovo pa je ogromno majhnih, še precej manjših od pest velikega prvega kosa.

image
Meteorit je težak 203 grame. FOTO: Bojan Ambrožič




Po prvih izračunih je bil kamen pred eksplozijo težak od pet do šest ton, premer pa je imel od enega do dveh metrov, kar ga uvršča med relativno velike. Vesoljski »obiskovalec« je eksplodiral na višini okoli 34,5 kilometra, pri tem se je sprostilo toliko energije, kot če bi eksplodiralo 0,34 kilotone TNT.



Geološki zavod Slovenije je sicer v minulih dneh postregel z novimi oceanimi o velikosti meteoroida. Analiza signala infrazvočnih senzorjev je pokazala na še večji meteoroid: sproščena energija je bila okoli pet kt TNT, masa meteoroida pa bi torej znašala okoli 90 ton, premer pa okoli štiri metre. 

Atanackov je pojasnil, da ocene osnovnega meteoroida določajo na različne načine. Do zdajšne analize torej kažejo, da je šlo za meteoroid s premerom od enega metra in pol do štirih metrov. 



Teo Hrvoje Oršanič, direktor Zavoda za varstvo narave, je ob tem še pozval iskalce, naj o najdbah obvestijo pristojne. Izrazil je še upanje, da bodo pošteni tudi številni tuji lovci na kamne iz vesolja in bodo meteorite predali slovenskim znanstvenikom.