Našli drugi kos meteorita
Na terenu je menda še več kosov.
Odpri galerijo
Ambrožič z drugim najdenim delom meteorita Novo mesto v laboratoriju Centra odličnosti nanoznanosti in nanotehnologije. FOTO: Bojan Ambrožič
V predvidenem pasu so 10. marca našli še drugi kos meteorita Novo mesto. Prvi košček, težak nekaj več kot dvesto gramov, je 4. marca na dovozu k hiši našel Gregor Kos. Drugi kos pa je težak 469 gramov, je sporočil geolog Bojan Ambrožič, ki je že opravil prve analize.
»Po strukturi je povsem drugačen kot prvi kos, saj gre za brečo. To nakazuje, da je bil začetni meteorid zelo velik in heterogen po sestavi,« je pojasnil.
Fragmenti meteorita tvorijo tako imenovano meteoritsko polje, ki je dolgo približno 30 kilometrov in široko do treh kilometrov. To se je potrdilo s to najdbo. Najditelj želi ostati anonimen.
Analize prvega najdenega kosa so pokazale, da gre za hondrit, kamniti meteorit. Več kot 80 odstotkov meteoritov, ki padejo na Zemljo, je te vrste. V kamnu so tudi značilne hondrule, ki so prisotne le v meteoritih, in tudi udarne žile. Analiza mineralne sestave je pokazala, da je sestavljen iz silikatov – mineralov piroksen in olivin – in železovo-nikljevih mineralov.
Meteoriti v naravi hitro preperevajo, zato je za dobre znanstvene analize pomembno, da se jih čim hitreje najde. Meteoriti iz okolice na tleh izstopajo po značilni črni oziroma zelo temno rjavi žgalni skorjici in svetli notranjosti.
Kako prepoznamo meteorit?
Če bi morda lepe dneve izkoristili tudi za iskanje vesoljskih kamenčkov, si lahko pomagate s tem zemljevidom, ki ga je izdelal ljubiteljski astronom Jim Goodall (Strewnify).
»Po strukturi je povsem drugačen kot prvi kos, saj gre za brečo. To nakazuje, da je bil začetni meteorid zelo velik in heterogen po sestavi,« je pojasnil.
Na drugem koščku je malo ohranjene žgalne skorje, je pojasil Ambrožič. FOTO: Bojan Ambrožič
Fragmenti meteorita tvorijo tako imenovano meteoritsko polje, ki je dolgo približno 30 kilometrov in široko do treh kilometrov. To se je potrdilo s to najdbo. Najditelj želi ostati anonimen.
Navaden kamniti meteorit
Analize prvega najdenega kosa so pokazale, da gre za hondrit, kamniti meteorit. Več kot 80 odstotkov meteoritov, ki padejo na Zemljo, je te vrste. V kamnu so tudi značilne hondrule, ki so prisotne le v meteoritih, in tudi udarne žile. Analiza mineralne sestave je pokazala, da je sestavljen iz silikatov – mineralov piroksen in olivin – in železovo-nikljevih mineralov.
Meteoriti v naravi hitro preperevajo, zato je za dobre znanstvene analize pomembno, da se jih čim hitreje najde. Meteoriti iz okolice na tleh izstopajo po značilni črni oziroma zelo temno rjavi žgalni skorjici in svetli notranjosti.
Kako prepoznamo meteorit?
Če bi morda lepe dneve izkoristili tudi za iskanje vesoljskih kamenčkov, si lahko pomagate s tem zemljevidom, ki ga je izdelal ljubiteljski astronom Jim Goodall (Strewnify).
Zemljevid predvidenega območja meteoritov. FOTO: Jim Goodal/Strewnify
