Našli več kot 2400 let staro grško trgovsko ladjo
Ladja leži na globini 2000 metrov, kjer ni kisika in tako se je lahko les ohranil do danes.
Odpri galerijo
2400 let stara ladja leži na boku na globini 2000 metrov.
FOTO: Black Sea MAP/EEF Expeditions/AFP
Na dnu Črnega morja ob bolgarski obali so odkrili antično grško trgovsko ladjo, staro več kot 2400 let, to pomeni, da gre za najstarejše najbolj ohranjene razbitine. Ladja je ena izmed 67, ki so jih našli v arheoloških raziskavah Črnega morja, našli so še različne rimske potopljene ladje in floto kozaških ladij iz 17. stoletja.
Med triletnim projektom so raziskovalci uporabili daljinsko vodene globokomorske kamere, kakršne uporabljajo za raziskovanja najdišča nafte ali zemeljskega plina. Tako so zagledali grško trgovsko ladjo, ki so jo pred tem poznali le iz slikarij na antični keramiki.
Ladja, ki na dnu morja leži na boku, ima neokrnjen jambor in krmilo. Z datiranjem z ogljikom so ugotovili, da izvira izpred 400 let pred našim štetjem, ko je bilo Črno morje zibelka trgovskih poti med celinsko Grčijo in njenimi kolonijami. Dolga je 23 metrov.
Ladjo so našli na globini več kot 2000 metrov. Tam ni več kisika, kar omogoča, da se organski material ohrani tudi več tisoč let. Globina tudi onemogoča, da bi sodobni potapljaški pirati naredili svoje.
»Ladja iz klasičnega obdobja na globini dveh kilometrov in skoraj nedotaknjena, to je nekaj, kar ne bi verjel, da je možno,« se je začudil tudi vodja raziskovalcev Jon Adams, profesor z univerze Southampton. »To bo spremenilo naša razumevanja v gradnji ladij v antiki,« je poudaril.
Neznanka ostaja sam tovor ladje, saj bi raziskovalci rabili več sredstev za vrnitev na kraj. Verjetno so na ladji različne amfore, ugibajo.
Najdena ladje je podobna ladji, upodobljeni na znameniti vazi, ki prikazuje Odiseja, kako je privezan na jamboru, da je lahko prisluhnil petju mitoloških siren, ki so s svojo melodijo zvabile številne mornarje v smrt.
Med triletnim projektom so raziskovalci uporabili daljinsko vodene globokomorske kamere, kakršne uporabljajo za raziskovanja najdišča nafte ali zemeljskega plina. Tako so zagledali grško trgovsko ladjo, ki so jo pred tem poznali le iz slikarij na antični keramiki.
Ladja, ki na dnu morja leži na boku, ima neokrnjen jambor in krmilo. Z datiranjem z ogljikom so ugotovili, da izvira izpred 400 let pred našim štetjem, ko je bilo Črno morje zibelka trgovskih poti med celinsko Grčijo in njenimi kolonijami. Dolga je 23 metrov.
Ladjo so našli na globini več kot 2000 metrov. Tam ni več kisika, kar omogoča, da se organski material ohrani tudi več tisoč let. Globina tudi onemogoča, da bi sodobni potapljaški pirati naredili svoje.
»Ladja iz klasičnega obdobja na globini dveh kilometrov in skoraj nedotaknjena, to je nekaj, kar ne bi verjel, da je možno,« se je začudil tudi vodja raziskovalcev Jon Adams, profesor z univerze Southampton. »To bo spremenilo naša razumevanja v gradnji ladij v antiki,« je poudaril.
Neznanka ostaja sam tovor ladje, saj bi raziskovalci rabili več sredstev za vrnitev na kraj. Verjetno so na ladji različne amfore, ugibajo.
Znamka s podobo Odisejeve ladje. FOTO: Shutterstock
Najdena ladje je podobna ladji, upodobljeni na znameniti vazi, ki prikazuje Odiseja, kako je privezan na jamboru, da je lahko prisluhnil petju mitoloških siren, ki so s svojo melodijo zvabile številne mornarje v smrt.
