Ne bojte se anten, previdno s telefoni
Stroka meni, da sevalne obremenitve, ki so nižje od mejnih vrednosti, ne pomenijo zdravstvenega tveganja.
Odpri galerijo
Visokofrekvenčna elektromagnetna sevanja (VFEMS) so glavna informacijska žila, po kateri teče prenos zvoka, slike in podatkov. FOTO: Uroš Hočevar
Število virov sevanja se z razvojem brezžičnih sistemov, predvsem mobilne telefonije, vseskozi povečuje. A raziskave kažejo, da razen telefonov, ki jih prislanjamo neposredno ob možgane, nimajo vpliva na zdravje.
Visokofrekvenčna elektromagnetna sevanja (VFEMS) so glavna informacijska žila, po kateri teče prenos zvoka, slike in podatkov. Viri visokofrekvenčnega sevanja so namreč bistveni gradnik sodobnih telekomunikacijskih sistemov. Med najbolj razširjene vire sodijo bazne postaje, radijski in televizijski oddajniki, WiFi dostopne točke in podobne naprave.
Število virov EMS se z razvojem brezžičnih sistemov, predvsem baznih postaj mobilne telefonije, vseskozi povečuje. Za zagotavljanje širokopasovnih mobilnih prenosov je treba zmanjšati razdaljo med uporabniki in baznimi postajami, še zlasti v urbanih območjih, kjer stavbe ovirajo širjenje EMS. V zadnjih štirih letih se je tudi na podeželju razširila četrta generacija (4G) mobilne telefonije ‒ LTE, peta (5G) pa že trka na vrata in jo lahko pričakujemo leta 2020.
Zaradi razvoja brezžičnih tehnologij se nekatere tehnologije umikajo iz uporabe. Tako sta v Sloveniji prenehali delovati analogna mobilna telefonija in analogna televizija.
Da bi ugotovili, kolikšni sta izpostavljenost prebivalstva in obremenjenost okolja z VFEMS, smo izvedli 60 meritev. Dvajset merilnih mest je bilo v večjih mestih, 20 v krajih in 20 na podeželju. Meritve je izvedel Inštitut za neionizirna sevanja, ki je akreditiran za izvajanje meritev EMS in pooblaščen za izvajanje prvih meritev in obratovalnega monitoringa za vire nizko- in visokofrekvenčnega EMS v okolju.
Meritve so potekale od januarja do julija 2017 po vsej Sloveniji, pretežno v bližini baznih postaj mobilne telefonije, na človeku dostopnih lokacijah meter nad tlemi. Izvedene so bile pasovno selektivne meritve v najpomembnejših frekvenčnih pasovih (FM radio, DAB radio, profesionalne zveze, DVB-T, 800 MHz, GSM-R, 900 MHz, 1800 MHz, 2100 MHz, WiFi, 2600 MHz). Na vsaki lokaciji je bila za vsak frekvenčni pas izmerjena jakost električnega polja E [V/m].
Rezultati kažejo, da so sevalne obremenitve majhne in precej pod mejnimi vrednostmi za prvo območje varstva pred sevanji, ki jih določa uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. Najvišje povprečne vrednosti jakosti električnega polja so bile izmerjene v večjih mestih, in sicer skupno 1,79 V/m. V krajih so znašale 1,08 in na podeželju 0,90 V/m.
Najvišja izmerjena vrednost skupnih sevalnih obremenitev je znašala približno sedem odstotkov dovoljene mejne vrednosti za prvo območje v mestih, šest odstotkov v krajih in dva odstotka na podeželju, povprečna vrednost sevalnih obremenitev pa je bila v vseh mikrookoljih pod dvema odstotkoma mejne vrednosti.
Za vseh 60 meritev znašajo skupne povprečne sevalne obremenitve 1,06 odstotka mejnih vrednosti za prvo območje. V večjih mestih je ta delež 1,67 odstotka, v krajih 0,91 in na podeželju 0,60 odstotka. Precej večja skupna sevalna obremenitev v mestih je posledica večje gostote različnih virov ‒ predvsem baznih postaj mobilne telefonije.
Od vseh frekvenčnih pasov oziroma tehnologij k skupnim povprečnim sevalnim obremenitvam v vseh tipih okolja največ prispevajo bazne postaje v 900-megaherčnem frekvenčnem pasu. V večjih mestih bazne postaje prispevajo 39 odstotkov povprečne skupne sevalne obremenitve, v krajih 57 odstotkov in na podeželju 46 odstotkov. Vsi sistemi baznih postaj v frekvenčnih pasovih 800, 900, 1800, 2100 in 2600 MHz skupaj prispevajo v vseh tipih okolja več kot 90 odstotkov, v krajih celo 98 odstotkov skupne sevalne obremenitve.
Pri vseh sistemih baznih postaj sevalna obremenitev v večjih mestih precej presega tisto na podeželju. V frekvenčnem območju 800 MHz je ta razlika najmanjša, saj bazne postaje zaradi boljšega pokrivanja s signalom pogosto nameščajo na podeželju, zato je njihov prispevek na podeželju primerljiv s tistim v urbanih območjih.
Tudi trenutne najvišje vrednosti so v vseh mikrookoljih bistveno nižje od mejnih vrednosti za prvo območje. V večjih mestih znašajo 6,51 odstotka mejne vrednosti, v krajih 5,32 in na podeželju 2,12 odstotka.
Sevalna obremenitev lahko presega mejne vrednosti le tik pred bazno postajo v osi anten, na človeku dostopnih mestih pa je daleč pod dopustno mejo.
V zadnjih 50 letih je bilo v svetu izvedenih veliko raziskav o vplivu elektromagnetnega sevanja na zdravje. Rezultate so analizirale in ovrednotile različne strokovne organizacije, kot sta Mednarodna komisija za varstvo pred neionizirnimi sevanji (ICNIRP) in Svetovna zdravstvena organizacija. Prevladujoče znanstveno mnenje je, da sevalna obremenitev, manjša od mejnih vrednosti mednarodnih priporočil ICNIRP, ne pomeni zdravstvenega tveganja za otroke in odrasle.
Ključne mednarodne organizacije pri pregledu objavljenih raziskav, ki v zelo omejenem obsegu kažejo na prisotnost bioloških učinkov, niso ugotovile vzročne povezave med učinki na celicah, živalih ali ljudeh ter vplivi na zdravje. Znanstveniki doslej niso našli dokazov o tem, da bi dolgotrajna izpostavljenost visokofrekvenčnemu sevanju pod mejnimi vrednostmi lahko povzročila škodljive vplive na zdravje. Izjema so mobilni telefoni, ki jih uporabljamo neposredno ob telesu in katerih sevalna obremenitev bistveno presega tiste iz okolja, na primer sevalne obremenitve zaradi baznih postaj.
Nekaj epidemioloških raziskav namreč kaže na rahlo povečano tveganje za pojav raka na možganih pri intenzivnih uporabnikih mobilnih telefonov (10 let, več kot 30 minut na dan). Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC), ki deluje pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije, je na podlagi analiz epidemioloških študij razvrstila sevanje mobilnih telefonov v skupino 2B, med verjetno kancerogene snovi, pri ljudeh, ki veliko uporabljajo mobilni telefon. Za druge naprave, na primer bazne postaje, te vzročne povezave ni ugotovila.
Konsenz stroke je strnjen v izjavi Svetovne zdravstvene organizacije, ki pravi, da pregled najpomembnejših znanstvenih raziskav ne daje prepričljive podlage za sklep, da bi lahko visokofrekvenčno elektromagnetno sevanje (zaradi baznih postaj) na človeku dostopnih mestih v vrednostih, ki so nižje od znanstveno določenih mejnih vrednosti, negativno vplivalo na zdravje, povzročalo raka ali pospeševalo njegov razvoj.
Visokofrekvenčna elektromagnetna sevanja (VFEMS) so glavna informacijska žila, po kateri teče prenos zvoka, slike in podatkov. Viri visokofrekvenčnega sevanja so namreč bistveni gradnik sodobnih telekomunikacijskih sistemov. Med najbolj razširjene vire sodijo bazne postaje, radijski in televizijski oddajniki, WiFi dostopne točke in podobne naprave.
Število virov EMS se z razvojem brezžičnih sistemov, predvsem baznih postaj mobilne telefonije, vseskozi povečuje. Za zagotavljanje širokopasovnih mobilnih prenosov je treba zmanjšati razdaljo med uporabniki in baznimi postajami, še zlasti v urbanih območjih, kjer stavbe ovirajo širjenje EMS. V zadnjih štirih letih se je tudi na podeželju razširila četrta generacija (4G) mobilne telefonije ‒ LTE, peta (5G) pa že trka na vrata in jo lahko pričakujemo leta 2020.
Zaradi razvoja brezžičnih tehnologij se nekatere tehnologije umikajo iz uporabe. Tako sta v Sloveniji prenehali delovati analogna mobilna telefonija in analogna televizija.
Da bi ugotovili, kolikšni sta izpostavljenost prebivalstva in obremenjenost okolja z VFEMS, smo izvedli 60 meritev. Dvajset merilnih mest je bilo v večjih mestih, 20 v krajih in 20 na podeželju. Meritve je izvedel Inštitut za neionizirna sevanja, ki je akreditiran za izvajanje meritev EMS in pooblaščen za izvajanje prvih meritev in obratovalnega monitoringa za vire nizko- in visokofrekvenčnega EMS v okolju.
Meritve so potekale od januarja do julija 2017 po vsej Sloveniji, pretežno v bližini baznih postaj mobilne telefonije, na človeku dostopnih lokacijah meter nad tlemi. Izvedene so bile pasovno selektivne meritve v najpomembnejših frekvenčnih pasovih (FM radio, DAB radio, profesionalne zveze, DVB-T, 800 MHz, GSM-R, 900 MHz, 1800 MHz, 2100 MHz, WiFi, 2600 MHz). Na vsaki lokaciji je bila za vsak frekvenčni pas izmerjena jakost električnega polja E [V/m].
Glavne značilnosti študije
Rezultati kažejo, da so sevalne obremenitve majhne in precej pod mejnimi vrednostmi za prvo območje varstva pred sevanji, ki jih določa uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. Najvišje povprečne vrednosti jakosti električnega polja so bile izmerjene v večjih mestih, in sicer skupno 1,79 V/m. V krajih so znašale 1,08 in na podeželju 0,90 V/m.
Prikaz povprečnih vrednosti jakosti električnega polja v V/m za različne tipe okolja (večja mesta, kraji, podeželje).
Najvišja izmerjena vrednost skupnih sevalnih obremenitev je znašala približno sedem odstotkov dovoljene mejne vrednosti za prvo območje v mestih, šest odstotkov v krajih in dva odstotka na podeželju, povprečna vrednost sevalnih obremenitev pa je bila v vseh mikrookoljih pod dvema odstotkoma mejne vrednosti.
Za vseh 60 meritev znašajo skupne povprečne sevalne obremenitve 1,06 odstotka mejnih vrednosti za prvo območje. V večjih mestih je ta delež 1,67 odstotka, v krajih 0,91 in na podeželju 0,60 odstotka. Precej večja skupna sevalna obremenitev v mestih je posledica večje gostote različnih virov ‒ predvsem baznih postaj mobilne telefonije.
Najmočnejši frekvenčni pasovi
Od vseh frekvenčnih pasov oziroma tehnologij k skupnim povprečnim sevalnim obremenitvam v vseh tipih okolja največ prispevajo bazne postaje v 900-megaherčnem frekvenčnem pasu. V večjih mestih bazne postaje prispevajo 39 odstotkov povprečne skupne sevalne obremenitve, v krajih 57 odstotkov in na podeželju 46 odstotkov. Vsi sistemi baznih postaj v frekvenčnih pasovih 800, 900, 1800, 2100 in 2600 MHz skupaj prispevajo v vseh tipih okolja več kot 90 odstotkov, v krajih celo 98 odstotkov skupne sevalne obremenitve.
Pri vseh sistemih baznih postaj sevalna obremenitev v večjih mestih precej presega tisto na podeželju. V frekvenčnem območju 800 MHz je ta razlika najmanjša, saj bazne postaje zaradi boljšega pokrivanja s signalom pogosto nameščajo na podeželju, zato je njihov prispevek na podeželju primerljiv s tistim v urbanih območjih.
Tudi trenutne najvišje vrednosti so v vseh mikrookoljih bistveno nižje od mejnih vrednosti za prvo območje. V večjih mestih znašajo 6,51 odstotka mejne vrednosti, v krajih 5,32 in na podeželju 2,12 odstotka.
Sevalna obremenitev lahko presega mejne vrednosti le tik pred bazno postajo v osi anten, na človeku dostopnih mestih pa je daleč pod dopustno mejo.
Kaj vemo o vplivih na zdravje
WiFi FOTO: Getty Images/istockphoto
V zadnjih 50 letih je bilo v svetu izvedenih veliko raziskav o vplivu elektromagnetnega sevanja na zdravje. Rezultate so analizirale in ovrednotile različne strokovne organizacije, kot sta Mednarodna komisija za varstvo pred neionizirnimi sevanji (ICNIRP) in Svetovna zdravstvena organizacija. Prevladujoče znanstveno mnenje je, da sevalna obremenitev, manjša od mejnih vrednosti mednarodnih priporočil ICNIRP, ne pomeni zdravstvenega tveganja za otroke in odrasle.
Ključne mednarodne organizacije pri pregledu objavljenih raziskav, ki v zelo omejenem obsegu kažejo na prisotnost bioloških učinkov, niso ugotovile vzročne povezave med učinki na celicah, živalih ali ljudeh ter vplivi na zdravje. Znanstveniki doslej niso našli dokazov o tem, da bi dolgotrajna izpostavljenost visokofrekvenčnemu sevanju pod mejnimi vrednostmi lahko povzročila škodljive vplive na zdravje. Izjema so mobilni telefoni, ki jih uporabljamo neposredno ob telesu in katerih sevalna obremenitev bistveno presega tiste iz okolja, na primer sevalne obremenitve zaradi baznih postaj.
Nekaj epidemioloških raziskav namreč kaže na rahlo povečano tveganje za pojav raka na možganih pri intenzivnih uporabnikih mobilnih telefonov (10 let, več kot 30 minut na dan). Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC), ki deluje pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije, je na podlagi analiz epidemioloških študij razvrstila sevanje mobilnih telefonov v skupino 2B, med verjetno kancerogene snovi, pri ljudeh, ki veliko uporabljajo mobilni telefon. Za druge naprave, na primer bazne postaje, te vzročne povezave ni ugotovila.
Konsenz stroke je strnjen v izjavi Svetovne zdravstvene organizacije, ki pravi, da pregled najpomembnejših znanstvenih raziskav ne daje prepričljive podlage za sklep, da bi lahko visokofrekvenčno elektromagnetno sevanje (zaradi baznih postaj) na človeku dostopnih mestih v vrednostih, ki so nižje od znanstveno določenih mejnih vrednosti, negativno vplivalo na zdravje, povzročalo raka ali pospeševalo njegov razvoj.
